Brez treh teoloških kreposti »ne bi imeli oči, ki bi videle tudi v temi, ne bi imeli srca, ki bi ljubilo, tudi ko ni ljubljeno, ne bi imeli upanja, ki bi drznilo proti vsakemu upanju«, je dejal papež Frančišek.

Po premisleku o štirih glavnih vrlinah se je sveti oče zdaj posvetil teološkim vrlinam in se ta teden osredinil na vero, »dejanje, s katerim se človek svobodno zaveže Bogu«.

Primeri vere

Sveti oče je po navedbah spletnega portala Vatican News izpostavil zgled Abrahama, ki je na Božji ukaz zapustil svoj dom in odšel v novo deželo ter bil zaradi zaupanja v Boga pripravljen žrtvovati svojega sina Izaka. Tudi Mojzes je bil mož vere, saj je še naprej »trdno stal in zaupal v Gospoda ter celo branil ljudstvo, ki mu je tako pogosto manjkala vera«.

Papež Frančišek je nato pokazal na Blaženo Devico Marijo, ki se je na angelovo oznanjenje odzvala s ponižnim odgovorom: 'Glej, Gospodova služabnica sem.' »S srcem, polnim zaupanja v Boga, se je Marija podala na svojo pot, ne da bi vedela za smer ali nevarnosti. Vera je tista, ki »naredi kristjana, saj biti kristjan ne pomeni najprej in predvsem sprejeti kulture, ampak odnos z Bogom«.

Prvi dar krščanskega življenja

Ko je spomnil na evangeljsko poročilo o Jezusovi pomiritvi viharja na Galilejskem jezeru, je papež podčrtal strah učencev in dejal, da je strah, in ne razum ali inteligenca, sovražnik vere.

Po njegovih besedah je zato vera »prvo darilo, ki ga je treba sprejeti v krščanskem življenju«, darilo, ki ga starši prosijo za otroke ob krstu. Zavedajo se, da so prejeli darilo, ki si ga želijo za svoje otroke, saj vedo, da »tudi v preizkušnjah življenja njihov otrok ne bo utonil v strahu«.

'Gospod, povečaj našo vero'

Papež Frančišek je nazadnje priznal, da nimajo vsi vere in da lahko tudi kristjanom primanjkuje vere. Vendar je vera, kot pravi sveti oče, »najsrečnejši dar, edina krepost, ki jo smemo zavidati, prav zato, ker v nas sproži milost in odpre um za Božjo skrivnost. Zato ponavljajmo mu tudi mi kakor učenci: 'Gospod, povečaj našo vero!'«

Prošnja za mir

Ob začetku marijanskega meseca in obhajanju godu svetega Jožefa delavca je papež Frančišek svoje misli usmeril tudi k žrtvam vojne, ki divjajo na različnih koncih sveta.

Zbrane je še posebej povabil, naj molijo za Ukrajino, ki »tako trpi«, in prosil, naj molimo tudi za vse, ki živijo v Palestini in Izraelu. Spomnil se je beguncev, pripadnikov ljudstva Rohingja v Mjanmaru. »Prosimo za mir, prosimo za pravi mir in za ves svet.« Kritičen je bil do dejstva, da danes žal največ dohodka prinesejo tovarne, ki proizvajajo orožje. »Dobiček iz smrti je grozen,« je bil jasen sveti oče.