Frančišek je spomnil tudi na »mučeno Ukrajino« in pozval k molitvi za vojake, ki tam umirajo v bojih. Omenil je še Mjanmar in »številne druge države«, ki so v vojni. Vojna je vedno poraz, je znova poudaril papež in izpostavil, da z njo največ zaslužijo proizvajalci orožja.

Papež se pogovarja z romarji na Trgu sv. Petra ... FOTO: Vatican Media

»Živite vero, upanje in ljubezen, da si zaslužite večno življenje«

V katehezi med današnjo avdienco je papež od dosedanje razprave o glavnih krepostih prešel k teološkim oz. Božjim krepostim in spomnil, da nam vera, upanje in ljubezen pomagajo slediti Kristusu, vodijo našo skupno pot k svetosti in nas prenavljajo, tudi kadar pademo.

Božje kreposti so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja; oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti.

Božje kreposti nam vliva Bog in nas s Svetim Duhom pripravlja, da bi si zaslužili večno življenje, je po navedbah vatikanskih medijev poudaril sveti oče, ki v zadnjih mesecih med splošnimi avdiencami vernike v katehezi nagovarja o grešnih lastnostih in vrlinah. Katekizem Katoliške cerkve, je spomnil Frančišek, opisuje, kako so »Božje kreposti temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja; oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako usposobil, da delujejo kot njegovi otroci in zaslužijo večno življenje, saj so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja«.

Pomembna je občestvena razsežnost krščanstva

Obstaja pa tveganje, je opozoril papež, da pri udejanjanju kreposti ostanemo sami, in ob tem izpostavil bistveno, občestveno razsežnost krščanstva, ki je neločljivo povezana s temi krepostmi. »Kristjan ni nikoli sam,« je razmišljal Frančišek, »ne dela dobrega zaradi ogromnega truda osebne zavzetosti, ampak zato, ker kot ponižen učenec hodi za učenikom Jezusom.« Božje kreposti so torej »odličen protistrup samozadostnosti«.

Po papeževih besedah nekateri moralno neoporečni možje in žene pogosto tvegajo, da postanejo domišljavi in vzvišeni v očeh tistih, ki jih poznajo, evangelij pa nas svari prav pred »nevarnostjo, da bi nas prevzel močan strup ponosa«, kajti že »kapljica tega je dovolj«, je opozoril sveti oče, »da pokvari vse življenje, zaznamovano z dobroto«.

Če svoja srca odpremo Svetemu Duhu, bo on v nas oživil Božje kreposti.

Tudi če je nekdo morda opravil »goro dobrih del« in je »požel priznanja in pohvale« - če je »vse to naredil samo zato, da bi se poveličal«, tako papež, se ne more več imeti za krepostnega človeka. V takšnih okoliščinah so nam v pomoč Božje kreposti, posebej v trenutkih, »ko pademo in smo neuspešni v dobrih moralnih namerah«.

»Če pa svoja srca odpremo Svetemu Duhu,« je spodbudil Frančišek, »bo on v nas oživil Božje kreposti«. Ob koncu avdience je zbranim vernikom zagotovil: »Če smo izgubili zaupanje, nas Bog znova odpre veri; če smo malodušni, Bog v nas prebudi upanje; in če je naše srce otrdelo, ga Bog omehča s svojo ljubeznijo«.