Sporočilo papeža Frančiška mladim ob 5. obletnici Posinodalne apostolske spodbude Christus vivit

Dragi mladi, Kristus živi in hoče, da ste živi! Gre za gotovost, ki moje srce vedno napolni z veseljem in me sedaj priganja, da vam pišem tole sporočilo pet let po objavi Apostolske spodbude Christus vivit, ki je bila sad zasedanja škofovske sinode, katere tema je bila »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«.

Najprej bi rad, da bi moje besede v vas poživile upanje. V sedanjem mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo številni spori in trpljenje, si dejansko lahko prestavljam, da mnogi med vami čutite, da izgubljate pogum. Zato želim skupaj z vami začeti pri oznanilu, ki je temelj upanja za nas in za vse človeštvo: »Kristus živi!«

Kristusove ljubezni do tebe ne pogojujejo tvoji padci ali tvoje napake.

Vsakemu izmed vas posebej pravim: Kristus živi in te neskončno ljubi. In njegove ljubezni do tebe ne pogojujejo tvoji padci ali tvoje napake. On, ki je zate dal svoje življenje, ne čaka na tvojo popolnost, da bi te ljubil. Poglej njegove razprostrte roke na križu in »se mu spet in spet pusti odrešiti«,[1] hodi z njim kot s prijateljem, sprejmi ga v svoje življenje in mu pusti, da s teboj deli tvoje veselje in upanje, trpljenje in stiske tvoje mladosti. Videl boš, da se bo tvoja pot razsvetlila in da bodo tudi največja bremena postala lahka, ker jih bo On nosil s teboj. Zato vsak dan kliči Svetega Duha, ki ti »omogoča vstopati vedno globlje v Kristusovo srce, da te vedno bolj napolnjuje z njegovo ljubeznijo, lučjo in močjo.«[2]

Kako si želim, da bi to sporočilo doseglo vsakega izmed vas in da bi vsak zaznal, da je živo in resnično v njegovem življenju in začutil željo, da ga podeli s svojimi prijatelji! Da, kajti vi imate to veliko poslanstvo: vsem pričati o veselju, ki se rodi iz prijateljstva s Kristusom.

Na začetku mojega papeževanja sem vam na Svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru odločno rekel: postanite slišni! »Hagan lio!«  In danes vas ponovno prosim: postanite slišni, ne toliko z glasom kot z življenjem kričite resnico: Kristus živi! Tako bo vsa Cerkev spodbujena, da vstane, da se vedno znova poda na pot in prinaša svoje sporočilo vsemu svetu.

Opazujte Jezusa, živega in prekipevajočega od veselja, zmagovalca nad smrtjo, prijatelja, ki vas ljubi in želi živeti v vas!

14. aprila letos se bomo spomnili 40-letnice prvega velikega srečanja mladih, ki je bilo v okviru svetega leta odrešenja poganjek prihodnjih Svetovnih dni mladih. Na koncu tega jubilejnega leta je sv. Janez Pavel II. leta 1984 mladim izročil križ s poslanstvom, naj ga ponesejo po vsem svetu kot znamenje in spomin, da sta samo v umrlem in vstalem Jezusu rešitev in odrešenje. Kot dobro veste, gre za lesen križ brez Križanega, ki naj nas spominja, da takšen, kot je, slavi predvsem zmagoslavje vstajenja, zmago življenja nad smrtjo, da bi vsem povedal: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen« (Lk 24,5-6). In vi opazujte Jezusa, živega in prekipevajočega od veselja, zmagovalca nad smrtjo, prijatelja, ki vas ljubi in želi živeti v vas.[3]

Samo tako, v luči njegove prisotnosti, bo spomin na preteklost rodoviten in boste imeli pogum, da boste živeli sedanjost in se z upanjem spoprijemali s prihodnostjo. Lahko boste svobodno sprejeli zgodovino svojih družin, vaših starih staršev, vaših staršev, verska izročila vaših dežel, da boste tudi sami graditelji jutrišnjega dne, »tvorci« prihodnosti.

Dragi mladi, vi ste živo upanje Cerkve na poti!

Spodbuda Christus vivit je sad Cerkve, ki želi hoditi skupaj in zato posluša, stopa v dialog in stalno razločuje Gospodovo voljo. Zaradi tega ste bili mnogi izmed vas iz različnih koncev sveta pred več kot petimi leti v pripravi na sinodo o mladih naprošeni, da podelite svoja pričakovanja in svoje želje. Stotine mladih je prišlo v Rim in so nekaj dni delali skupaj ter zbirali ideje, ki naj bi jih predlagali. Po zaslugi njihovega dela so škofje lahko spoznali in poglobili širši in globlji pogled na svet in na Cerkev. To je bilo pravi »sinodalni preizkus«, ki je prinesel veliko sadov in je pripravil pot tudi za novo sinodo, za sinodo, ki jo doživljamo sedaj, v teh letih, in sicer ravno o sinodalnosti. Kot beremo v Sklepnem dokumentu leta 2018 je namreč »sodelovanje mladih pripomoglo k 'ponovnemu prebujanju' sinodalnosti, ki je 'konstitutivna razsežnost Cerkve?«.[4] In sedaj, na tej novi stopnji naše cerkvenostne poti bolj kot kdaj koli potrebujemo vašo ustvarjalnost za raziskovanje novih poti, vedno pa v zvestobi našim koreninam.

Dragi mladi, vi ste živo upanje Cerkve na poti! Zato se vam zahvaljujem za vašo prisotnost in vaš prispevek k življenju Kristusovega telesa. In se priporočam: storite, da nam ne bo nikoli manjkalo vašega dobrega trušča, vaših pospeškov, kakršne ima čist in gibčen motor, vašega izvirnega načina življenja in oznanjevanja veselja vstalega Jezusa! Zato molim za vas; in tudi vi, prosim vas, molite zame.

Rim, sv. Janez v Lateranu, 25. marca 2024, veliki ponedeljek.

[1] Posinodalna apostolska spodbuda Christus vivit, 123.
[2] Prav tam, 130.
[3] Prim. prav tam, 126.
[4] Škofovska sinoda, XV. Generalno zasedanje, Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Sklepni dokument, 121.