Papež je za La Stampo najprej spregovoril o jutrišnjem obisku v Astiju v severni Italiji, kjer se bo »prvič kot papež« znova srečal s svojo družino. Kot je dejal, so bili njegovi italijanski sorodniki otroci med drugo svetovno vojno in mladi odrasli v temnih letih hladne vojne. Zdaj na starost doživljajo »tretjo svetovno vojno«, predvsem pa se soočajo z novo jedrsko grožnjo: »To je nesmiselno. Posebno jezo in žalost pa povzroča spoznanje, da za vsemi temi tragedijami stojita pohlep po moči in trgovina z orožjem,« je po navedbah spletnega portala Vatican News dejal Frančišek.

Rečeno mi je bilo, da bi lakota v svetu izginila, če v enem letu ne bi več proizvajali in prodajali orožja.

»Rečeno mi je bilo, da bi lakota v svetu izginila, če v enem letu ne bi več proizvajali in prodajali orožja. Namesto tega pa vedno prevlada uničujoče ravnanje, ki vodi v vojne.« Ko so cesarstva izgubljala moč, so poskušala začeti vojno, da bi se počutila močna in da bi prodala orožje, je papež predstavil svojo geopolitično analizo. »V enem stoletju tri svetovne vojne! In se ničesar ne naučimo!« Po njegovem mnenju bi bilo dovolj, če bi šli na pokopališče Anzio v bližini Rima in pomislili na starost tam pokopanih. Ob tem je papež spomnil na svoj obisk vojaškega pokopališča pred petimi leti.

»V enem stoletju tri svetovne vojne! In se ničesar ne naučimo!«

»Šel sem tja in jokal pred grobom ameriških fantov, ki so pri dvajsetih letih umrli med izkrcanjem pri Anziu … Moje srce je jokalo tudi v Sredipolju. Moj dedek je bil med vojno v Piavi in mi je pripovedoval, kaj se je tam zgodilo. In kot sem že dejal, izkrcanje v Normandiji … to je bil začetek propada nacizma, to je res … toda koliko mladih ljudi so pustili na plaži in jih ustrelili? Pravijo, da 30.000 … Ničesar se ne naučimo …«

Vatikan ves čas pozorno spremlja razvoj razmer v Ukrajini in Rusiji.

Diplomatska prizadevanja

Glede diplomatskih prizadevanj Vatikana je papež pojasnil, da ves čas pozorno spremljajo razvoj razmer v Ukrajini in Rusiji. Frančišek je že med vračanjem iz Bahrajna dejal, da vatikansko državno tajništvo vsak dan pospešeno preučuje vse hipoteze in ocenjuje vse možnosti, »ki bi lahko pripeljale do resnične prekinitve ognja in resničnih pogajanj«.

Razdeljevanje humanitarne pomoči v Hersonu. FOTO: Vatican Media

Medtem si Vatikan nenehno prizadeva za humanitarno pomoč ljudem v trpinčeni Ukrajini, katerih trpljenje papež nosi v svojem srcu: »In nato poskušamo vzpostaviti mrežo odnosov, ki bo spodbujala zbliževanje med stranmi, da bi našli ustrezne rešitve.« Poleg tega Sveti sedež dela vse, kar je potrebno, da bi pomagal vojnim ujetnikom,« je še spomnil sveti oče.

Sveti sedež je pripravljen storiti vse, da bi posredoval in končal oboroženi spor v Ukrajini.

Vatikan je pripravljen prevzeti vlogo mirovnega posrednika in voditi morebitna pogajanja, je pojasnil papež: »Kot ponavljamo že več mesecev in kot je večkrat izjavil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, je Sveti sedež pripravljen storiti vse, da bi posredoval in končal oboroženi spor v Ukrajini.«

Upanje za spravo

Voditelj vesoljne Cerkve je izrazil upanje, da bi lahko v prihodnosti prišlo do sprave med Rusijo in Ukrajino. Ne smemo obupati, mir je mogoč. »Toda vsi si morajo prizadevati za demilitarizacijo srca, začenši z lastnim, in nato ublažiti nasilje, se razorožiti. Vsi moramo biti mirovniki. Želimo mir, ne le premirja, ki služi le oboroževanju. Resnični mir, ki je sad dialoga. Tega ni mogoče doseči z orožjem, saj to ne premaga sovraštva in želje po prevladi, ki se bosta znova pojavila, morda na drugačen način, vendar se bosta znova pojavila,« je papeževo tokratno sporočilo.

Resnični mir je sad dialoga.

V pričakovanju izmenjave mnenj z novo italijansko premierko Giorgio Meloni je papež dejal, da jo bo v luči minule nedelje, ko smo obhajali svetovni dan ubogih, prosil, naj »tako kot vsi vladarji v vseh državah« ne pozabi na zadnje in zapostavljene.