Frančišek je v Benetke pripotoval s helikopterjem, ki je pristal znotraj kompleksa ženskega zapora na otoku Giudecca, kjer je tudi razstavni prostor letošnjega bienala. Papež Frančišek je med nagovorom v ženskem zaporu navzoče povabil, naj si zamislijo svet, v katerem noben človek ne velja za tujca. »Svet potrebuje umetnike.« To je bilo po navedbah portala Vatican News sporočilo papeža Frančiška na srečanju s skupino umetnikov, ki jih Sveti sedež razstavlja v svojem paviljonu na beneškem umetniškem bienalu.

Umetnost – svet in zatočišče brez nasprotij 

Po besedah svetega očeta bi umetnost morala predstavljati prostor brez nasilja in diskriminacije. »Pomembno bi bilo, če bi se lahko različne umetniške prakse povsod vzpostavile kot nekakšna zatočišča, ki bi sodelovala, da bi osvobodila svet nesmiselnih in praznih nasprotij, ki se želijo uveljaviti v rasizmu, ksenofobiji, neenakosti, ekološkem neravnovesju in v 'strahu pred revnimi'.«

Papež pozdravlja eno od umetnic Beneškega bienala. FOTO: Vatican Media

Zazreti se vase

Papež Frančišek se je nato poglobil v naslov, pod katerim se predstavlja paviljon Svetega sedeža na umetniškem bienalu v Benetkah – 'Z mojimi očmi'. »Vsi se moramo zazreti in si upati zazreti se vase.« Tega nas uči Jezus, pravi papež: »Na vsakogar gleda z intenzivnostjo ljubezni, ki ne obsoja, ampak zna biti blizu.« K temu pogledu nas vzgaja tudi umetnost. 

Umetniki so del sveta, vendar so poklicani, da ga presežejo. (papež Frančišek)

Edinstvenost ženskosti

Ob koncu nagovora je papež Frančišek izrazil upanje, da nam lahko tudi sodobna umetnost pomaga ovrednotiti prispevek žensk k človeštvu. »Obstajajo radosti in trpljenje, ki se združujejo v ženskosti, v edinstveni obliki in ki jim moramo prisluhniti, ker nas lahko naučijo nekaj pomembnega,« je dejal in med drugim navedel znane umetnice, kot so Frida Khalo, sestra Mary Corita Kent in Louise Bourgeois.

Medsebojna obogatitev

Papež se je zatem srečal z zapornicami. Poleg njih je pozdravil tudi zaporniško osebje, varnostnike in prostovoljce. Vsem je pozorno prisluhnil, ko so se mu zahvaljevali za obisk in skrb zanje. Zapornicam je dejal, da imajo posebno mesto v njegovem srcu. Izrazil je željo, da njegovega obiska ne bi doživljali kot »uradnega obiska«, temveč kot posebno skupno srečanje, kjer »zahvaljujoč Bogu lahko drug drugemu podarimo čas, molitev, bližino in bratsko naklonjenost«, kar omogoča dragoceno medsebojno obogatitev.

Srečanje papeža z zapornicami. FOTO: Vatican Media

Priložnost za nov začetek

Sveti oče je poudaril, da bivanje v zaporu ponuja čas za moralni in materialni preporod ter dodal, da »človeku nihče ne more vzeti dostojanstva«. Čas v zaporu lahko omogoči nove začetke s »ponovnim odkrivanjem neodkrite lepote v nas in v drugih, kar simbolizirata umetniški dogodek, ki ga gostite, in projekt, pri katerem dejavno sodelujete«. Zapor lahko postane delovišče za ponovno gradnjo življenj. Z načrtovanjem je mogoče znova začeti in ustvarjati nove temelje ter v luči izkušenj z odločnostjo obnavljati opeko za opeko, je dejal.

FOTO: Vatican Media

Zaupanje in upanje v prihodnost

Papež je na koncu vse spodbudil, naj obnovijo zaupanje v prihodnost in »vedno gledajo na obzorje, vedno gledajo v prihodnost, z upanjem. O upanju rad razmišljam kot o sidru, ki je zasidrano v prihodnosti, mi pa držimo vrv v rokah in gremo naprej z vrvjo, zasidrano v prihodnosti«. Pred odhodom je papež jetnicam podaril ikono Blažene Matere z Detetom in pojasnil, da je v njej treba videti materinsko nežnost, »in to nežnost ima Marija do vseh nas, do vseh nas, ona je Mati nežnosti«.

FOTO: Vatican Media