»Ob koncu sredine avdience sem močno zbolel,« je 86-letni voditelj Katoliške cerkve po navedbah katoliškega spletnega portala CNA pojasnil v odgovoru na vprašanje glede svojega zdravstvenega stanja. 29. marca se je »slabo počutil in šel ležat, namesto da bi pojedel kosilo«. »Nisem izgubil zavesti,« je pojasnil in poudaril, da se je njegova telesna temperatura močno povišala, zato ga je zdravnik zaradi »akutne in močne pljučnice v spodnjem delu pljuč« ob 15. uri odpeljal v bolnišnico. Papež je nato od 29. marca do 1. aprila tri noči preživel v rimski bolnišnici Gemelli.

V izjavi vatikanskega tiskovnega urada so pozneje zapisali, da so papežu diagnosticirali bronhitis in da se je njegovo stanje po terapiji z antibiotiki občutno izboljšalo. Papež je sinoči še dejal, da se je »telo dobro odzvalo na zdravljenje, hvala Bogu«.

FOTO: Vatican Media

Bo papež pripravljen na potovanje v Lizbono?

Papeža so časnikarji na krovu letala po njegovem zdravju vprašali v zvezi z načrtovanimi prihodnjimi potovanji, predvsem v portugalsko prestolnico Lizbono v začetku letošnjega avgusta na svetovni dan mladih. Papež je povedal, kako ga je dan pred potovanjem v Budimpešto pregledal zdravnik in se prepričal, da je pripravljen za potovanje.

Obisk Lizbone je »zaenkrat še na programu«.

Obisk Lizbone je »zaenkrat še na programu«, je dodal. »Potem je tu še potovanje v Marseille [v Franciji], nato pa potovanje v Mongolijo.« Za tokratni obisk na Madžarskem je imel Frančišek pripravljen malce bolj sproščen urnik kot na prejšnjih potovanjih: na dan je imel le dva javna nagovora. Za premikanje je uporabljal invalidski voziček in palico.

FOTO: Vatican Media

O vračanju otrok v Ukrajino

Med letečo tiskovko konferenco je eden od časnikarjev papeža vprašal, ali meni, da bo Vatikan lahko pomagal Ukrajini pri vračanju otrok, ki so bili odpeljani v Rusijo, za kar je bil naprošen med nedavnim srečanjem z ukrajinskim predsednikom vlade. »Mislim, da je tako, saj je Sveti sedež že posredoval v nekaterih primerih izmenjave ujetnikov prek veleposlaništev,« je dejal sveti oče. Po njegovem mnenju se »to lahko dobro izide, tudi to je pomembno. Vsekakor je Sveti sedež pripravljen to storiti, ker je to prav, ker je pravično in ker moramo pomagati …«

FOTO: Vatican Media

Odpiranje poti za mirovna pogajanja

Papeža so povprašali tudi o srečanju z madžarskim premierjem Orbánom in zaprtju balkanske migrantske poti na madžarski meji ter o tem, ali bi njegovo srečanje z ruskim pravoslavnim metropolitom nadškofom Hilarionom 29. aprila v Budimpešti lahko odprlo pot mirovnim pogovorom z Vladimirjem Putinom.

Verjamem, da se mir vedno doseže z odpiranjem poti. Nikoli ne moremo doseči miru z zaprtjem.

»Verjamem, da se mir vedno doseže z odpiranjem poti. Nikoli ne moremo doseči miru z zaprtjem,« je dejal. Po njegovih besedah gre pri ekumenizmu za ohranjanje odnosov: z vsakomer si moramo biti pripravljeni podati roko, seveda tudi z Bogom. Papež je dodal, da je sicer z moskovskim patriarhom Kirilom neposredno govoril le enkrat, vendar je z njim »v stiku« prek italijanskega škofa, ki dobro pozna rusko okolje in ga obvešča o dogajanju na tem področju. Odnosi z Rusi potekajo predvsem prek ruskega veleposlanika pri Svetem sedežu. Papež je poudaril, da »vse zanima pot k miru« in tudi on sam je »pripravljen storiti vse, kar je treba«. Trenutno je v pripravi misija s tem namenom, »vendar zaenkrat še ni bila predstavljena javnosti«.

Glede migracij je sveti oče dejal, da se mora Evropa nujno in resno lotiti tega vprašanja, saj »je pet držav, ki najbolj trpijo: Ciper, Grčija, Malta, Italija in Španija«. Evropa po njegovih besedah »ne skrbi za pravično porazdelitev migrantov«. Druga težava v Evropi je, tako papež, nizka rodnost v nekaterih državah z velikim pritokom priseljencev, kot sta Italija in Španija. Poleg tega se tudi v teh državah veliko mladih strokovnjakov seli v druge države.

FOTO: Vatican Media

Vračanje muzejskih artefaktov

V zvezi s papeževim darom grškemu pravoslavnemu nadškofu Aten, ki je prejel tri fragmente kipov iz Partenona, hranjene v Vatikanskih muzejih, je eden od časnikarjev svetega očeta vprašal, ali kaj razmišlja o tem, da bi staroselskim skupinam v Kanadi vrnil artefakte, ki so bili odvzeti med kolonizacijo. Frančišek je najprej spomnil na Božjo zapoved »ne kradi«, nato pa svojo odločitev o vrnitvi kipov iz Partenona označil za »pravilno dejanje«. Toda, je poudaril, razločevati je treba v vsakem primeru.

Vračanje ukradenih predmetov je dobro za vse, da se ne bi navadili z roko segati v žepe drugih ljudi.

Dejal je, da se Vatikan strinja z vrnitvijo staroselskih predmetov Kanadi in da je, kolikor ve, postopek že v teku. Spodbudil je k vračanju ukradenih predmetov, saj je to »dobro za vse, da se ne bi navadili z roko segati v žepe drugih ljudi«.

FOTO: Vatican Media