Sveti oče je vernikom, ki so se zaradi visokih poletnih temperatur zbrali v vatikanski dvorani Pavla VI., tokrat še zadnjič spregovoril o pomenu zrelega obdobja pri človeku. Premišljeval je o Jezusovih besedah v slovo učencem pri zadnji večerji, o katerih pripoveduje evangelij po Janezu (14,1-3). Opozoril je, kako je čas življenja, ki nam preostane na starost, neizogibno prehod skozi krhkost pričevanja in skozi izzive bratstva, vendar je to lahko tudi prehod skozi navdušujoče blagoslove vere. »V starosti so dela vere, ki nas in druge približujejo Božjemu kraljestvu, onkraj moči energije, besed ter spodbud mladosti in zrelosti,« tako papež Frančišek.

FOTO: Vatican Media

Starost je blagoslov

Papež je poudaril, da se v zadnjih letih življenja lahko pojavi skušnjava po zagrenjenosti, po malodušju, ko leta minevajo in premišljujemo o zamujenih priložnostih. Starost, živeta z milino, s spoštovanjem resničnega življenja, pa dokončno razblini napačno predstavo o Cerkvi, ki se prilagaja stanju sveta, misleč, da lahko s tem dokončno obvlada svojo popolnost in dovršenost.

Naš stalni kraj, naš cilj ni tukaj, je poleg Gospoda, kjer On biva večno.

Dodal je, da je starost sama po sebi blagoslov, ki nam ga podarja Bog, saj nas uči, kako je naše življenje namenjeno, da gre prek smrti preide v večno življenje. »Naš stalni kraj, naš cilj ni tukaj,« je pojasnil papež. »Je poleg Gospoda, kjer On biva večno.«

FOTO: Vatican Media

»Noviciat« za večno življenje

Naše zemeljsko življenje, je dejal papež, bi lahko imeli za »noviciat« ali vajeništvo, med katerim nas težave naučijo ceniti Božji dar in ga deliti z drugimi. Naše bivanje na zemlji je čas uvajanja v življenje, ki najde izpolnitev le v Bogu. Od samega začetka smo nepopolni in nepopolni ostanemo do konca. Papež je izpostavil, kako nam starost pomaga razumeti pomen časa in omejitve, s katerimi se soočamo, ko se bližamo koncu obdobja našega »uvajanja«.

Starost po papeževih besedah znova najde globino »pogleda vere«.

Starost po njegovih besedah znova najde globino »pogleda vere«, ki nas spominja, kako je Jezus v prilikah o prazničnih gostijah govoril o raju, česar se po papeževih besedah lahko veselimo. Ob dopolnitvi Božje obljube pa se razmerje obrne: Božji prostor, ki nam ga Jezus pripravlja z vso skrbnostjo, je pomembnejši od časa našega umrljivega življenja; starost približuje upanje na to dopolnitev.

FOTO: Vatican Media

Najboljši čas za pričevanje

Ob koncu je papež Frančišek dejal, da imajo ostareli privilegij pričevati o svojem upanju in veri v Kristusa za ljudi okoli sebe, in opozoril, da zaradi starosti »Jezusova obljuba postane jasna in pregledna«: »Starost je življenjsko obdobje, ki je najprimernejše za širjenje vesele novice, da je življenje uvajanje v končno dopolnitev. In najboljše šele pride.«

Današnje avdience se je udeležila tudi skupina staroselcev v tradicionalnih oblačilih. FOTO: Vatican Media

Poziv k molitvi za Ukrajino in migrante

Ob koncu današnje splošne avdience je papež znova na kratko spomnil na usodo ljudi, ki v Ukrajini živijo v vojnih razmerah: »Pomislite tudi na ljudi v Ukrajini, ki še vedno trpijo zaradi te krute vojne. In molite za migrante, ki še vedno prihajajo v Evropo.«

FOTO: Vatican Media