Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco v Vatikanu nadaljeval s katehezami o desetih Božjih zapovedih. Sedmi katehezi je dal naslov: »Zapoved počitka«.

Frančišek je poudaril, da obstaja lažni in resnični počitek. Pogosto imamo predstavo o življenju, ki se vrti okoli prostega časa in zabave. Razvedrilna industrija cveti. Oglasi nam prikazujejo idealen svet kot zabaviščni park. Takšno razmišljanje pa hitro vodi v nezadovoljstvo o bivanju, ki ga otopi zabava, ki ne prinaša počitka, ampak pobeg iz resničnega življenja. Kljub vsej zabavi človek še nikoli doslej ni občutil tolikšne praznine.

V poročilu o stvarjenju pa počitek temelji v veselju Boga nad dokončanim stvarstvom in njegovim blagoslovom. Nedeljski počitek je torej čas za opazovanje, hvalo in zahvalo za resničnost: »Počitek kot blagoslov«. Zato za nas kristjane obhajanje evharistije – zahvale – predstavlja središče Gospodovega dne: »Gospodu se zahvalimo za življenje, za njegovo usmiljenje in vse njegove darove.«

Nedelja je dan, ko se spominjamo drugih dni in življenja, ki je včasih naporno, ampak vedno dragoceno. Bog nam prinaša resnični počitek. Hvala in veselje predstavljata dobro, ki se ne vsiljuje, ampak se moramo zanj odločiti.

Mir izberemo, ne morejo nam ga vsiliti in ne moremo ga naključno najti. Človek se mora spraviti s svojo lastno zgodovino, z dejstvi, ki jih ne sprejemamo, in težkimi stvarmi iz našega življenja. Pravi mir namreč ni v tem, da lastno zgodovino spremenimo, ampak da jo sprejmemo in ovrednotimo. Počitek in mir najdemo v sprejemanju in cenjenju lastnega življenja. To pa je lepo, kadar v njem vidimo dobro.

»Kdaj življenje postane lepo?«, se je na koncu vprašal papež in si tudi sam odgovoril: »Ko začnemo o njem misliti dobro, ne glede na svojo zgodovino.« Katehezo je sklenil s psalmom: Samo v Bogu se spočije moja duša (62,2).

Vir: kath.net / RO
Foto: arhiv Družine (O.N.)