Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o svojem apostolskem potovanju v Mjanmar in Bangladeš med 26. novembrom in 2. decembrom. Označil ga je za »velik Božji dar« in se znova zahvalil oblastem obeh držav ter tamkajšnjim škofom za priprave in sprejem, ki so mu ju namenili. Iskreno se je zahvalil tudi mjanmarskemu in bangladeškemu ljudstvu, ki sta mu izkazala veliko vere in naklonjenosti.



Frančiškovo potovanje je bil prvi obisk Petrovega naslednika v Mjanmarju, in to kmalu po vzpostavitvi stabilnih diplomatskih odnosov med to državo in Svetim sedežem. Papež je želel izraziti Kristusovo bližino in bližino Cerkve narodu, ki je trpel zaradi sporov in zatiranja in ki sedaj počasi hodi proti novemu stanju svobode in miru. »Narod, v katerem je budistična vera močno ukoreninjena s svojimi duhovnimi in etičnimi načeli in kjer so kristjani navzoči kot mala čreda in kvas Božjega kraljestva«, je dejal.

Papež je to Cerkev, živo in gorečo, z veseljem potrdil v veri in občestvu med srečanjem s tamkajšnjimi škofi in med dvema evharističnima slavjema. Med bogoslužjem z mladimi je »videl prihodnost Azije; prihodnost, ki ne bo pripadala nekomu, ki izdeluje orožje, ampak tistemu, ki seje bratstvo«, je izpostavil Frančišek in spomnil, da je kot znamenje upanja blagoslovil temeljne kamne šestnajstih cerkva, enega semenišča in nunciature.

Sveti oče se je srečal tudi z mjanmarskimi oblastmi in jih spodbudil pri prizadevanju za pomiritev države. Izrazil je željo, da bi vsi različni dejavniki naroda lahko »v vzajemnem spoštovanju sodelovali v tem procesu«. V istem duhu se je papež srečal tudi s predstavniki različnih verskih skupnosti, ki so navzoče v Mjanmarju, predvsem članom vrhovnega sveta budističnih menihov pa je izrazil spoštovanje Cerkve do njihovega starodavnega duhovnega izročila.

Po Mjanmaru je papež Frančišek obiskal še Bangladeš, kjer je najprej počastil mučence, ki so izgubili življenje v boju za neodvisnost. Prebivalstvo Bangladeša je večinoma muslimansko, zato je papež s svojim obiskom želel narediti nadaljnji »korak v prid spoštovanju in dialogu med krščanstvom in islamom«. Prav posebej je Bangladešu želel izraziti solidarnost pri njegovem prizadevanju za pomoč beguncem Rohinjam, ki so množično prišli na njegovo ozemlje, kjer je gostota prebivalstva že sicer med najvišjimi na svetu.

Med sveto mašo v Daki je papež posvetil šestnajst duhovnikov, kar je bil po njegovih besedah eden od najpomembnejših in najbolj veselih trenutkov potovanja. Tako v Bangladešu kot v Mjanmaru in ostalih državah jugovzhodne Azije »duhovnih poklicev ne manjka«, so znamenje živih skupnosti, kjer odmeva glas Gospoda in kliče, naj mu sledimo. To veselje je sveti oče podelil z bangladeškimi škofi, ki jih je prav tako opogumil pri njihovem velikodušnem delu za družine, revne, vzgojo, dialog in družbeni mir.

Sveti oče je v Daki doživel »močan trenutek medverskega in ekumenskega dialoga«. Obiskal je tudi Dom Matere Terezije, kjer je bivala svetnica med svojimi postanki v Daki. Dom sprejema mnoge osirotele otroke in osebe s posebnimi potrebami.

Zadnji dogodek v Bangladešu je bil namenjen mladim. Bil je bogat s pričevanji, petjem in plesom. To je bilo praznovanje, med katerim se je pokazalo veselje evangelija, ki ga je sprejela tamkajšnja kultura; veselje, rodovitno zaradi žrtev mnogih misijonarjev, katehetov in krščanskih staršev. Papež je izpostavil, da so bili na srečanju navzoči tudi mladi muslimani in pripadniki drugih verstev, kar je po njegovih besedah »znamenje upanja za Bangladeš, Azijo in ves svet«.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet