Papež Frančišek je v katedrali Brezmadežnega spočetja v filipinski prestolnici Manila daroval slovesno sveto mašo, ki so se je udeležili škofje, duhovniki, redovniki in redovnice ter semeniščniki. Zbralo se jih je okoli dva tisoč, predstavljali pa niso le Cerkve na Filipinih, temveč Cerkev na celotni azijski celini.

Papež je svoj nagovor med bogoslužjem pričel z Jezusovim vprašanjem Petru: »Me ljubiš?« (Jn 21,15-16). Po njegovem mnenju te besede spominjajo na nekaj bistvenega: »Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni in vsako posvečeno življenje je znamenje Kristusove spravne ljubezni.« Kot nam pove sveti Pavel v pismu Korinčanom, je ljubezen, katero smo poklicani oznanjati, spravna ljubezen, ki izvira iz srca križanega Zveličarja. »Naše poslanstvo je poslanstvo sprave. Oznanjamo veselo novico ljubezni, neskončnega usmiljenja in sočutja Boga. Oznanjamo veselje evangelija. Kajti evangelij je obljuba Božje milosti, ki edina lahko prinese polnost in ozdravljenje našemu bolnemu svetu. Evangelij lahko navdihuje gradnjo resnično pravičnega in odrešenega družbenega reda.«

Biti Kristusov glasnik po papeževih besedah predvsem pomeni vsako osebo povabiti, naj obnovi svoje srečanje z Jezusom. Evangelij pa je tudi poziv k spreobrnjenju, izpraševanju vesti za posameznike in narod. Cerkev na Filipinih je poklicana, da prepozna in se bori proti vzrokom neenakosti in krivic, ki so globoko ukoreninjeni in omadežujejo filipinsko družbo. Evangelij vsakega posameznega kristjana kliče, naj živi pošteno in naj si prizadeva za skupno dobro. Krščanske skupnosti kliče, naj ustvarijo »kroge poštenosti«, mreže solidarnosti, ki bi se lahko razširile in družbo preoblikovale s svojim preroškim pričevanjem.

Papež je pri tem posebej opozoril na revne: »Ubogi so središče, srce evangelija. Če uboge vzamemo iz evangelija, ne moremo v celoti razumeti sporočila Jezusa Kristusa.« Kot Kristusovi glasniki, je nato nadaljeval sveti oče, morajo škofje, duhovniki in redovniki biti prvi, ki sprejmejo v svoja srca njegovo spravno milost. To pomeni zavrniti posvetne poglede in znova gledati na vse stvari v luči Kristusa. »Kako lahko drugim oznanjamo novost in osvobajajočo moč križa, če prav mi ne dopustimo Božji Besedi, da bi pretresla naš ponos, naš strah, da bi se spremenili, naše bedne kompromise z miselnostjo tega sveta, našo duhovno posvetnost?«

Za duhovnike in posvečene osebe, je nadaljeval sveti oče, spreobrnjenje k evangeljski novosti pomeni vsakodnevno srečanje z Gospodom v molitvi. Ta je izvir vsake apostolske gorečnosti. Tako nas učijo svetniki. Živeti evangeljsko novost za redovnike pomeni v življenju in apostolatu skupnosti vedno znova najti spodbudo »za tesnejšo združenost z Gospodom v popolni ljubezni«. »Za vse nas pomeni živeti na način, ki odseva uboštvo Kristusa, katerega celotno življenje je bilo osredotočeno na izpolnjevanje Očetove volje in služenje drugim.« In le če sami postanemo ubogi, če odstranimo samovšečnost, se lahko poistovetimo s poslednjimi med našimi brati in sestrami. Tako bomo stvari videli v novi luči in tako bomo lahko odgovorili na izziv oznanjevanja radikalnosti evangelija v družbi, ki je navajena na izključevanje, polarizacijo in sramotno neenakost, je zatrdil papež Frančišek.

Nato se je obrnil na mlajše prisotne in jih povabil, naj predvsem s svojimi sovrstniki delijo veselje in navdušenje svoje ljubezni do Kristusa in Cerkve. Prisotni naj bodo med zmedenimi in pobitimi mladimi, da bi kljub vsemu v Cerkvi lahko videli svojo sopotnico in vir upanja. Bodite blizu vsem, ki so obupani zaradi revščine, korupcije, ki so v skušnjavi, da bi odnehali, pustili šolo; oznanjajte lepoto in resnico krščanskega zakona, je spodbudil papež Frančišek.

Filipinsko kulturo je oblikovala ustvarjalnost vere. Filipinci so povsod znani po svoji ljubezni do Boga, goreči pobožnosti in prisrčni vdanosti Mariji ter njenemu rožnemu vencu. Ta velika dediščina, je na koncu še zatrdil sveti oče, pa vsebuje tudi močan misijonarski potencial.

Že pred začetkom bogoslužja je Frančiška na trgu pred manilsko stolnico pričakalo na tisoče ljudi, ki so navdušeno pozdravljali papežev prihod. Manilska nadškofija šteje okoli tri milijone vernikov; delež katoličanov v prestolnici je z 88 % nekoliko višji od državnega povprečja.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress / M. M. Š.
Foto: splet / RV