Sveti oče je v nagovoru izpostavil, da moramo kristjani proti tragični in kruti vojni v Ukrajini znova okrepiti hrepenenje po edinosti: oznanilo evangelija miru bo verodostojno takrat, ko ga bodo oznanjali kristjani, ki so dokončno spravljeni v Jezusu.

Kristjani ne morejo hoditi sami

Papež Frančišek je svoj nagovor začel z opozorilom, da je koronaepidemija ponudila priložnost za okrepitev in obnovo odnosov med kristjani. Prvi pomemben ekumenski rezultat epidemije je bil po njegovih besedah »obnovljena zavest o tem, da vsi pripadamo eni krščanski družini. To nam je omogočilo, da smo razumeli, kako blizu smo si v resnici in kako odgovorni smo drug do drugega«.

Nemogoče je, da bi kristjan hodil sam s svojo veroizpovedjo. Ali hodimo skupaj, ali pa ne moremo hoditi. Stojimo na mestu.

Zato, je poudaril, moramo »še naprej gojiti to zavest in podpirati pobude, ki povečujejo ta občutek bratstva«. Papež je pripomnil, kako so krščanske skupnosti, ko pozabijo na globoko resnico bratstva, resno izpostavljene nevarnosti samozavesti in samozadostnosti, ki sta resni oviri za ekumenizem: »Nemogoče je, da bi kristjan hodil sam s svojo veroizpovedjo. Ali hodimo skupaj, ali pa ne moremo hoditi. Stojimo na mestu.«

Vojna izziva vest slehernega kristjana

Papež je nato spregovoril o odgovornosti krščanskih Cerkva v luči vojne, pri čemer je posebej izpostavil trenutno vojno v Ukrajini. Opozoril je, da je ta »kruta in nesmiselna kot vsaka vojna«, vendar »ima večjo razsežnost in ogroža ves svet, zato ne more ne izzvati vesti vsakega kristjana in vsake Cerkve«: »Vprašati se moramo: kaj so Cerkve storile in kaj lahko storijo, da bi prispevale k razvoju svetovne skupnosti, ki je sposobna ustvariti bratstvo iz ljudstev in narodov, ki živijo družbeno prijateljstvo?«

Papež na srečanju s člani Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. FOTO: Vatican Media

Kristjani kot pričevalci evangelija miru

Papež Frančišek je spomnil, da je želja po edinosti kristjanov v preteklem stoletju zrasla iz zavedanja zla, ki ga povzročajo krščanske delitve. Danes, tako sveti oče, moramo »ob soočanju s krutostjo vojne znova gojiti to hrepenenje po edinosti«. Če ne upoštevamo delitev med kristjani, iz navade ali zato, ker smo že obupali, to pomeni, da dopuščamo onesnaženje svojih src, to pa pripravi plodna tla za nastanek spora«.

Oznanjevanje evangelija miru, ki pred vojskami razoroži srca, bo verodostojnejše takrat, ko ga bodo oznanjevali kristjani, ki so dokončno spravljeni v Jezusu, Knezu miru.

Po papeževih besedah bo oznanjevanje evangelija miru, ki pred vojskami razoroži srca, verodostojnejše takrat, ko ga bodo oznanjevali kristjani, ki so dokončno spravljeni v Jezusu, Knezu miru: kristjani, ki jih poživlja njegovo sporočilo o univerzalni ljubezni in bratstvu, onkraj meja njihove skupnosti in naroda«.

Hoja po sinodalni poti z drugimi Cerkvami

Papež Frančišek je nato spregovoril še o temi plenarnega zasedanja, ki je bilo osredinjeno na bližajočo se 1700. obletnico prvega ekumenskega koncila v Niceji (325 n. št.), ki bo sovpadala z jubilejnim letom 2025. Papež je ob ugotovitvi, da je bil ta mejnik velik dosežek pri ohranjanju krščanske edinosti, poudaril, da mora prvi nicejski koncil »razsvetliti sedanjo ekumensko pot«, in izrazil upanje, da bodo praznovanja jubileja morda imela »ustrezno ekumensko razsežnost«.

Ne moremo čakati, da se bodo teologi strinjali, naj hodimo skupaj kot bratje v molitvi in dobrodelnosti ter v iskanju resnice. Bratstvo je za vse nas.

Glede tega je Frančišek pohvalil pristojni papeški svet in glavno tajništvo škofovske sinode, ker sta povabila škofovske konference, naj iščejo načine, kako prisluhniti glasom »bratov in sester drugih krščanskih veroizpovedi o vprašanjih, ki izzivajo vero in služenje v današnjem svetu« v trenutnem sinodalnem procesu, ki vodi do sinode leta 2023.

Na koncu je papež ponovil poziv, naj kljub težavam še naprej skupaj hodimo po poti edinosti kristjanov. »Teološko delo je vsekakor zelo pomembno in moramo razmišljati, je pojasnil papež, vendar ne moremo čakati, da se bodo teologi strinjali, naj hodimo skupaj kot bratje v molitvi in dobrodelnosti ter v iskanju resnice. Bratstvo je za vse nas,« je zaključil sveti oče.