V nagovoru pred včerajšnjo opoldansko molitvijo je sveti oče, ki bo 17. decembra dopolnil 87 let, potrdil potovanje v Združene arabske emirate, »kjer bom v soboto nagovoril udeležence svetovnega podnebnega vrha v Dubaju«. Zahvalil se je vsem, ki njegovo potovanje spremljajo z molitvijo in so »zavezani reševanju našega skupnega okolja«.

Svetovna podnebna konferenca se začenja v četrtek, 30. novembra, v Dubaju, spominjajo pri avstrijskem Kathpressu. Do 12. decembra bodo znanstveniki, politiki in predstavniki civilne družbe razpravljali o boju proti podnebnim spremembam in stanju izvajanja Pariškega podnebnega sporazuma.

Papež bo Dubaj obiskal med 1. in 3. decembrom in bo prvi katoliški voditelj, ki bo imel nagovor na tovrstnem srečanju.

Papež bo Dubaj obiskal med 1. in 3. decembrom in bo prvi katoliški voditelj, ki bo imel nagovor na tovrstnem srečanju. Ob tej priložnosti bo tudi slovesno odprl medverski paviljon v konferenčnem središču. Prihajajoča konferenca bi bila lahko prelomna, če bi se na njej dogovorili o zavezujočih oblikah energetskega prehoda, je Frančišek poudaril v svojem zadnjem okoljskem pismu »Laudate Deum«, objavljenem v začetku letošnjega oktobra. Papež bo večino časa, ki ga bo preživel v Združenih arabskih emiratih, namenil dvostranskim zasebnim srečanjem. Glede na številne oborožene spopade v svetu je pričakovati izmenjavo mnenj, ki bo presegala podnebne spremembe.

Pet vprašanj in odgovorov pred začetkom podnebne konference v Dubaju

Pred začetkom podnebne konference v Dubaju so pri avstrijskem Kathpressu pripravili seznam najpogostejših vprašanj in odgovorov na temo okoljskega srečanja. Izvedeli boste, o čem govori Pariški podnebni sporazum, kakšno je trenutno stanje podnebne zaščite v svetu, v kakšnem političnem ozračju bodo zasedali udeleženci konference, kakšen je program srečanja in katere ugledne goste poleg svetega očeta še pričakujejo v Dubaju.

Pariški podnebni sporazum je bil podpisan 12. decembra 2015. FOTO: arhiv Družine/Pixabay

O čem govori Pariški podnebni sporazum?

Podnebni sporazum, sklenjen 12. decembra 2015, predvideva omejitev zvišanja povprečne globalne temperature na manj kot 2 stopinji v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, po možnosti na manj kot 1,5 stopinje. To naj bi dosegli z zmanjšanjem izpustov ogljikovega dioksida in drugih podnebju škodljivih plinov, kot sta metan in dušikov oksid.

Zaradi ogrevanja ozračja se talijo ledene gore. FOTO: Pixabay

Kakšno je trenutno stanje v svetu na področju podnebne zaščite?

Glede na trenutno poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) »Emissions Gap Report 2023« se svet kljub vsem obljubam politikov in podjetij približuje segrevanju za skoraj tri stopinje. Sodeč po poročilu so se svetovni izpusti toplogrednih plinov v letih med 2021 in 2022 povečali za 1,2 odstotka in dosegli novo rekordno raven. Enako povečanje je zabeležilo dvajset največjih industrializiranih držav, ki imajo največ možnosti za zmanjšanje izpustov - in so v zadnjih približno dvesto letih v ozračje izpustile največ CO2.

Posledice podnebnih sprememb že čutimo po vsem svetu.

Izvedenci programa EU za opazovanje zemlje Copernicus, namenjenega opazovanju našega planeta in njegovega okolja, se bojijo, da bi se leto 2023 z globalnega vidika lahko zapisalo v zgodovino kot najtoplejše leto v zadnjih 125.000 letih. Posledice podnebnih sprememb že čutimo po vsem svetu: rekordna vročina v Braziliji, gozdni požari v Kanadi in taljenje ledenikov v Alpah. Zaradi izjemno visokih temperatur, suše, obilnih padavin in neviht umirajo ali so poškodovani ljudje, uničeni so pridelki in infrastruktura. Spreminjajoče se življenjske razmere silijo prebivalstvo, da zapušča svoje domove, in vodijo v bitke za naravne vire.

Sultan al Džaber je predsednik podnebne konference v Dubaju. FOTO: Vatican Media

V kakšnem političnem ozračju bo zasedala svetovna konferenca o podnebju?

Vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter oboroženi spori in napetosti v številnih drugih delih sveta: udeleženci letne konference pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja tokrat ne bodo zasedali v najugodnejšem trenutku. Pariški podnebni sporazum leta 2015 je nastal na podlagi konvencije, ki je bila sprejeta leta 1992. Vmes so se pojavile domneve, da bi 28. konferenco pogodbenic (COP28) utegnili preložiti zaradi napada Hamasa na Izrael, vendar je to zdaj izključeno.

Kritike skrbi, da sultan al Džaber kot vodja državnega naftnega podjetja in minister za industrijo ni pravi človek za pospeševanje načrtovanega opuščanja fosilnih goriv.

Srečanje gostijo Združeni arabski emirati. Predsednik konference sultan Ahmed al Džaber je na spletni strani COP28 napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi spodbudil večjo podnebno zaščito, vendar kritike skrbi, da al Džaber kot vodja državnega naftnega podjetja Adnoc in minister za industrijo ni pravi človek za pospeševanje načrtovanega opuščanja fosilnih goriv. Poleg podnebnih in okoljskih aktivistov so udeležbo na svetovni podnebni konferenci napovedali tudi številni lobisti iz naftne industrije.

Papež bo v Dubaju slovesno odprl »Paviljon vere« na razstavišču Expo City. FOTO: Vatican Media

Kaj je na dnevnem redu konference v Dubaju?

V Dubaju želi mednarodna skupnost prvič oceniti izvajanje Pariškega sporazuma: kako bi bilo mogoče do leta 2030 za polovico zmanjšati izpuste podnebju škodljivih plinov, kot je predvideno? To bi zahtevalo hitro opuščanje nafte, premoga in plina, širitev obnovljivih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne, ter, predvsem v bogatih državah severa, način življenja, ki bi porabil bistveno manj virov kot doslej.

Podnebni izvedenci od konference v Dubaju pričakujejo pomembno in močno sporočilo: da fosilna goriva nimajo prihodnosti. Po njihovem mnenju bi morali do leta 2050 doseči družbeno pravično odpravo fosilnih goriv, pri čemer bi morale vodilno vlogo prevzeti industrijske države.

Razprave o denarju so ena od stalnih priljubljenih tem na svetovnih konferencah o podnebju.

Tudi znanstveniki iz programa Združenih narodov za okolje menijo, da je srednje- in dolgoročno nujno dejavno odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja, vendar ustreznih tehnologij žal še ni mogoče uporabljati v velikem obsegu. Neodgovorjena ostajajo tudi vprašanja o izvedljivosti in morebitnih tveganjih dolgoročnega shranjevanja ogljikovega dioksida. Drugi pomembni točki sta širitev preprečevanja nesreč in prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.

Razprave o denarju so navsezadnje ena od stalnih priljubljenih tem na svetovnih konferencah o podnebju. Ali natančneje, kot spominjajo pri Kathpressu: kdo, kako in s kakšnimi zneski plača odškodnino tistim - večinoma revnejšim - državam, ki že trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb? Pri tem je pomemben izraz »Loss and Damage«, »Izguba in škoda«. V ta namen so se na lanski podnebni konferenci dogovorili za sklad, za katerega pa so zdaj potrebni konkretni nadaljnji ukrepi, kot pojasnjujejo poznavalci. Določiti je namreč treba, kdo plačuje v ta sklad in kdo iz njega dobi denar: to je ključni vidik podnebne pravičnosti, da bodo ljudje, ki jih je podnebna kriza najbolj prizadela, lahko računali tudi na mednarodno podporo, predvsem iz bogatih držav.

V Dubaju pričakujejo tudi britanskega kralja Karla III. FOTO: FB/King Charles III

Katere »zvezdnike« pričakujejo v Združenih arabskih emiratih?

Na podnebnih konferencah se vedno znova pojavljajo tudi zvezdniki, kot so Arnold Schwarzenegger, Leonardo DiCaprio in Bill Gates. Med uglednimi gosti bosta letos verjetno največ pozornosti pritegnila britanski kralj Karel III. in papež Frančišek, ki se oba že leta zavzemata za varstvo okolja in podnebja.

Vprašanje ostaja, kakšno vlogo bo imela Greta Thunberg: dvajsetletna podnebna aktivistka je v zadnjih tednih dvignila nekaj prahu s svojimi izjavami o vojni v Gazi in podporo Palestincem.