Kardinal Rode je predstavil tri knjige o papežu Frančišku, ki so letos izšle pri založbi Družina



Kardinal dr. Franc Rode je danes, 18. julija, v Galeriji Družina predstavil tri knjige o papežu Frančišku, ki jih je letos izdala Založba Družina: 1) »Jorge Mario Bergoglio: Frančišek – življenje, ideje, misli« avtorja Andrea Torniellija, ki je kot prva izšla v aprilu; 2) »Frančišek – papež s konca sveta« avtorja Thomasa J. Craughwella, izšla je v začetku junija, in 3) »Odprt um, verujoče srce«, ki jo je papež napisal še kot kardinal Jorge Mario Bergoglio.

Knjiga novinarja italijanskega časopisa La Stampa Torniellija je verjetno prva na svetu, ki je v takem obsegu izšla po izvolitvi novega papeža. Po kardinalovih besedah je to zelo pozitivna, simpatična predstavitev Bergoglia. Avtor se je poglobil v njegovo družino, ki se ni izselila iz Italije v Argentino zaradi političnih razlogov, kot so nekateri namigovali, temveč so bili skromni, »dostojanstveno ubogi« ljudje, ki so sledili nekaterim sorodnikom in iskali boljše priložnosti. Za jezuite se je odločil, ker jih je videl kot »napredno silo« v Cerkvi in ker je cenil njihovo pokorščino in disciplino. Kot jezuitski provincial je v burnih časih po koncilu ostal neomajen v spoštovanju pravil reda in je tudi zaradi tega skupina »progresivnih« jezuitov z novimi idejami zapustila red. Kot nadškof je bil proti teologiji osvoboditve, ker je vsebovala marksistično analizo sveta, ki za doseganje sprememb zagovarja tudi nasilje. Knjiga med drugim dokumentirano demantira zlonamerna namigovanja, da je kot nadškof Buenos Airesa sodeloval z vojaško hunto, s prikazom številnih dejstev in dogodkov dokazuje ravno nasprotno.

V drugi knjigi, »Frančišek, papež s konca sveta«, ki jo je napisal ameriški časnikar Craughwell, sicer znan po knjigah o papežih in svetnikih, najdemo kroniko zadnjih dni Benedikta XVI., potek konklava in izvolitev Bergoglia. Sledi lepa predstavitev duhovnosti in lika sv. Frančiška Asiškega in sv. Ignacija Lojolskega, ki sta ključna za razumevanje papeževe duhovnosti, kratek papežev življenjepis, novosti, ki jih prinaša, in prve pridige. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami.

V tretji knjigi »Odprt um, verujoče srce« lahko spoznamo duhovnost kardinala Bergoglia skozi njegove govore škofom, duhovnikom, redovnikom in zajema njegove misli v časovnem obdobju 40 let. Kot zanimivost je kardinal omenil, da je v knjigi vidno jezuitsko izrazoslovje (vojskovodja Kristus, osvojiti trdnjavo, sovražnik-hudič), pogosta obravnava hudiča (»Žalost je satanova čarovnija, ki nam otrdi srce in ga zagreni. Žalost je greh proti upanju.«). Veliko je citatov iz Ignacijevih Duhovnih vaj, papežev, cerkvenih očetov in teologov.

Po uvodni besedi direktorja založbe Družina Toneta Rodeta in predstavitvi vsebinskih poudarkov in posebnosti treh knjig je kardinal Rode, sicer papežev dolgoletni prijatelj še iz časov v Argentini, orisal papežev lik, njegov povsem nov, za mnoge neobičajen pristop k papeški službi in odmeve nanj tako v cerkvenih kot v medijskih krogih. Jorge Mario Bergoglio je bil atipičen že kot jezuit, sedaj pa je atipičen kot papež. Že samo ime, ki si ga je izbral, ni zgolj ime, ampak program.

Kardinal je še omenil najnovejšo anketo, ki je izšla v italijanskem časopisju in je pokazala, da papežu zaupa 86% vprašanih, kar je odstotek, ki ga politiki lahko le sanjajo. Vidno je veliko povečanje števila udeležencev na njegovih sredinih avdiencah, ko pride tudi do 150.000 vernikov, da bi ga videli in slišali.

Že na osebni ravni se papež Frančišek vede drugače od predhodnikov: živi med drugimi stanovalci v Domu sv. Marte in ne v papeški palači, ne želi si državne zastavice na avtomobilu, s katerim se pelje po Rimu, pogosto govori od srca in ne iz pripravljenih besedil, ne stavi na natančnost v izražanju, temveč na sporočilnost, odpovedal se je poletnemu dopustu, da bi vse poletje nadaljeval z delom v Vatikanu, in podobno.

Po kardinalovih besedah lahko od papeža pričakujemo po eni strani prenovo in poenostavitev struktur rimske kurije, po drugi pa novi lik Cerkve, kjer bo poudarjena skromnost, preprostost, bližina ljudem in evangeljska pristnost po zgledu Frančiška Asiškega.

Kardinal Rode je iz prve roke predstavil odmeve na ta nov način papeževanja: po eni strani navdušenje množic, po drugi zadržanost in prikrit odpor določenih krogov, vajenih drugačnega pogleda na delovanje Sv. sedeža. S papežem Frančiškom prihaja v vodstvo Cerkve t. i. tretji svet, kar pomeni konec evropocentrizma, saj živi danes skoraj polovica katoličanov v Latinski Ameriki, število se veča v Afriki in Aziji. Papeža Frančiška ne moremo uvrstiti niti v klasični binomij konservativci – progresisti. Prve bo razočaral, ker ukinja npr. papeški dvor, druge, ker ne bo ukinil celibata in bo nasprotoval duhovniškemu posvečevanju žensk, splavu in istospolnim porokam.

Kaj se bo z novim papežem spremenilo? Kot je na to vprašanje odgovoril kardinal Rode, papež Frančišek daje vtis, da ima zelo domišljen načrt in da ve, kaj hoče, saj je zelo odločen človek. V rimski kuriji želi spremeniti mišljenje v tem oziru, da njeni člani svoje vloge ne bi videli kot oblast, temveč kot služenje Cerkvi in škofijam po svetu. Ženskam bo dal veliko večjo, tudi vodstveno vlogo v raznih vatikanskih službah po kongregacijah in papeških svetih.

Kaj pa papež Frančišek in Slovenci? – je kardinala vprašala Manica Ferenc, ki je povezovala predstavitev. »Veste kaj, do Slovencev ima tako mnenje, ki ga po mojem ne zaslužimo,« je presenetil dr. Rode in takoj pojasnil: »zato, ker so Slovenci v Buenos Airesu zgledna skupnost. Pridni ljudje, delovni, pošteni, ne kradejo, ne lažejo in zelo verni. Poznal je veliko slovenskih duhovnikov, večina so sedaj že pokojni, ki so tam veljali za zares zgledne duhovnike.« Po sorodstveni plati pa je tudi povezan s Slovenci: ena izmed njegovih nečakinj je poročena s Slovencem iz zelo zavedne izseljenske družine (Voršič), kjer vsi otroci govorijo Slovensko – je kardinal navzočim zaupal papeževe besede.

Tri knjige založbe Družina ponujajo bralcu ne samo odličen vpogled v osebnost novega pastirja Cerkve, temveč ga uvajajo v povsem nov utrip, s katerim sedaj bije njeno srce.







foto: Jože Pavlič