Kot je v navadi, vsebina teh pogovorov ni predstavljena takoj po srečanju, pač pa jo nekoliko pozneje objavi jezuitska revija La Civilta Cattolica. Po navedbah spletnega portala Vatican News je sveti oče v tokratnem pogovoru izpostavil moč sinodalnosti, skrb za Haiti, ljubezen in skrb Cerkve za družine ter bogoslužje. S sobrati jezuiti se je srečal zadnji dan spokornega romanja v Kanado, v njihovi sredi pa je bil tudi prefekt vatikanskega dikasterija za razvoj, kanadski kardinal in jezuit Michael Czerny.

Sinoda, je dejal papež Frančišek, se ne nanaša na »politično srečanje« ali na »odbor za sprejemanje parlamentarnih odločitev«. Pač pa, je poudaril sveti oče, »gre za izraz Cerkve, kjer je protagonist Sveti Duh, kot v dejstvih, o katerih govorijo Apostolska dela«. Sinoda pomeni »hoditi skupaj«, prav to pa je bila tudi tema njegovega apostolskega obiska, med katerim, je zadovoljno ugotovil, »se je pojavila edinost Cerkve«. Spomnil je tudi na starodavno modrost: »Če hočeš hoditi hitro, pojdi sam, če hočeš hoditi varno, stopimo skupaj.«

FOTO: Vatican Media

Jaz sem le češnja na torti … vse drugo so storili škofje s svojo edinostjo.

Cerkev v edinosti lahko dela čudeže

Papež je svoje razmišljanje nadaljeval o moči učinkovite sinodalnosti. Priznal je, da proces sprave s staroselskimi ljudstvi še ni zaključen, vendar je pripomnil, kako je »najpomembneje, da se je škofija strinjala, sprejela izziv in naredila korak naprej«. Kar je imel priložnost opazovati v Kanadi, je označil za »primer enotnega episkopata«. »Ko je škofija enotna,« je poudaril papež, »se lahko uspešno spopade z izzivi, ki se pojavijo.« In če ta pot sprave poteka dobro, je pojasnil, »to ni posledica mojega obiska. Jaz sem le češnja na torti … vse drugo so storili škofje s svojo edinostjo.«

Sveti oče je izrekel tudi pohvalo staroselcem, ki so po njegovih besedah odlično obvladali celotno dogajanje, ter rodovitnemu odnosu med njimi in škofi: »To so čudeži, ki se lahko zgodijo, če je Cerkev v edinosti.«

Opravičilo staroselcem v imenu Cerkve

Papež je tudi potrdil, da je opravičilo kanadskim staroselcem izrekel v imenu Cerkve kot ustanove: »Ne govorim v svojem imenu, še manj v imenu ideologije ali posamezne stranke. Sem škof in govorim v imenu Cerkve.« Nekateri kritiki so mu namreč očitali, da v svojem opravičilu ni izrecno navedel »Rimskokatoliške cerkve«, ob to pa se je obregnil tudi kanadski premier Trudeau.

»Vedno govorim v imenu Cerkve, če izrecno ne napovem drugače, kajti to je povsem očitno,« je pojasnil Frančišek. Posebej mora povedati, da izraža svoje mnenje, sicer pa vedno velja, da kot papež govori v imenu celotne ustanove.

Haiti je trenutno v kritičnem položaju. Preživlja težko preizkušnjo, kot da ne more najti prave poti naprej.

Skrb za Haiti

Med pogovorom je eden od bratov jezuitov opozoril na tragične razmere na Haitiju. »Haiti je trenutno v kritičnem položaju. Preživlja težko preizkušnjo, kot da ne more najti prave poti naprej. Zdi se mi, da mednarodne organizacije ne vedo natančno, kaj naj storijo,« je razmišljal papež.

Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi zahtevnega procesa narodne sprave, ki se dogaja v tej srednjeameriški državi, in vsem tamkajšnjim prebivalcem izrazil svojo bližino. »Haiti mi je zelo blizu,« je dejal sveti oče, »tudi zato, ker me o razmerah nenehno obveščajo nekateri moji prijatelji duhovniki. Bojim se, da Haiti pada v brezno obupa.«

Papež je pozval h konkretnim rešitvam za izhod iz krize ter vse skupaj povabil, naj se »vprašamo, kako lahko pomagamo«. Poudaril je, da so »prebivalci Haitija plemeniti ljudje«, in spodbudil, naj jim z molitvijo in pokoro pomagamo rasti v upanju.

FOTO: Vatican Media

Ko pride do kakršnega koli spora, vedno trpi odnos do bogoslužja.

Bližina družinam, lepota bogoslužja

Pogovor se je dotaknil tudi skrbi in ljubezni Cerkve do družin, pri čemer je papež obžaloval, da se kljub bogastvu besedila posinodalne apostolske spodbude o družini Radost ljubezni nekateri osredinjajo na en sam poudarek, namesto da bi bili pozorni na to, kako Cerkev ceni družine in jim želi pomagati.

Drugo vprašanje je bilo usmerjeno v bogoslužje in edinost Cerkve, postavil pa ga je študent liturgike. »Ko pride do kakršnega koli spora, vedno trpi odnos do bogoslužja,« je dejal papež. »V Latinski Ameriki so se pred tridesetimi leti dogajale strašljive bogoslužne nepravilnosti. Nato pa se je vse skupaj premaknilo na nasprotno stran, z nazadnjaško zastrupljenostjo s pogledom v preteklost [indietrista]. V Cerkvi se je pojavila razdvojenost. Moje delovanje na tem področju je bilo usmerjeno v to, da bi sledil usmeritvi Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., ki sta dopustila obhajanje latinskega obreda, ob tem pa zahtevala dodatno preverjanje.«

Bogoslužje pomeni ljudstvo, ki javno časti Boga!

»Zadnje preverjanje je jasno pokazalo, da je treba to prakso ustrezno urediti in predvsem preprečiti, da bi postala, recimo temu, 'modna' zadeva, ter da bi ostala pastoralno vprašanje. Veselim se raziskav, ki bodo izpopolnile razmislek o temi, ki je tako pomembna: bogoslužje namreč pomeni ljudstvo, ki javno časti Boga!«

S papeževim odgovorom na to vprašanje je minila ura pogovora in organizator papeževega potovanja je opozoril, da je čas za odhod. Papež se je kanadskim jezuitom zahvalil za srečanje in vse povabil k skupni molitvi Zdravamarije.