Vatikan želi pridobiti podrobnejše informacije o položaju beguncev v sirski državljanski vojni. S tem namenom bo na omenjeno območje 19. februarja letos za tri dni odpotovala vatikanska delegacija pod vodstvom predsednika Papeškega sveta 'Cor Unum', kardinala Roberta Sarahja, ki bo med obiskom zbirala podatke o stanju v begunskih taboriščih v Siriji, Jordaniji in Libanonu. Poleg pogovorov s predstavniki območnih Karitas je na programu tudi srečanje z jordanskim kraljem Abdulahom v jordanski prestolnici Aman, kot je minuli petek med predstavitvijo letošnje papeževe postne poslanice pojasnil kardinal Sarah.

»Položaj ljudi je izredno resen. Trpijo zaradi mraza, pomanjkanja hrane in neustreznih bivanjskih razmer«, je pojasnil kardinal. Benedikt XVI. želi še okrepiti pomoč beguncem.

Pred spori v Iraku in Siriji se je v preteklih letih iz omenjenih držav umaknilo na sto tisoče ljudi. Papeški svet 'Cor Unum' skrbi za vatikanske človekoljubne projekte in razvojno pomoč.

Tudi znameniti sirski pravoslavni samostan Der-ul-Zafaran pri Mardinu na jugovzhodu Turčije je sprejel sirske pravoslavne begunce iz Sirije, je minuli konec tedna sporočila človekoljubna ustanova 'Pro Oriente'. Begunci se iz varnostnih pomislekov niso želeli zateči v bližnje begunsko taborišče, zato so jih začasno nastanili v nekdanjem sedežu antiohijskega patriarha. Vsi si želijo odpotovati dalje, če bo mogoče, v Evropo ali pa celo v Ameriko.

Sirski pravoslavni škof v Mardinu, Philoxenos Saliba Özmen, je časnikarjem pojasnil, da je zaradi omejenih možnosti samostana skupaj z visokimi predstavniki sirskega pravoslavnega združenja v Turčiji prosil za pomoč vlado v Ankari. Vladni predstavniki so pokazali pripravljenost za pomoč in so obljubili tudi denarno podporo. Pobudo samostana je podprl tudi upravnik v Mardinu, tamkajšnje bolnišnice pa so pripravljene nuditi brezplačno obravnavo sirskim pravoslavnim beguncem.

Samostan Der-ul-Zafaran je bil ustanovljen leta 493, za njegovimi stenami pa hranijo dragocene kulturne zaklade iz petnajstih stoletij. Do leta 1923 so v njem prebivali sirski pravoslavni patriarhi v Antiohiji.

Maronitski patriarh kardinal Bechara Boutros Rai pa je ob tem posvaril, naj bi njegove domovine Libanona ne obremenili s prevelikim številom beguncev, saj dežela zaradi 'gospodarskih in družbenih vprašanj' tako velikega bremena ne bo zmogla. Ostro kritiko je Rai namenil državam, 'ki spodbujajo vojno v Siriji s tem, da bodisi režimskim silam ali pa opoziciji dajejo na razpolago denar ali orožje in podobno'. Te države so po njegovem mnenju soodgovorne za 'zločine umora, opustošenja, nasilja in preseljevanja nedolžnih ljudi', zaradi katerih sirsko ljudstvo trpi že skoraj dve leti, kot je pojasnil v nagovoru med bogoslužjem v svoji stolnici v Bkerku.

Kardinal Rai je obenem izrazil zahtevo politikom v Libanonu, naj se ne postavljajo na stran Assadovega režima ali pa na stran upornikov. S tem se namreč lahko uresničijo bojazni glede širjenja spopadov na libanonsko ozemlje, krepi pa se tudi težnja Libanoncev, predvsem mladih in dobro izobraženih, k izseljevanju.

Sirske begunce v deželi je maronitski patriarh nagovoril s prošnjo, naj bodo hvaležni državi in ljudstvu, ki sta jih sprejela v času stiske, in naj dopustijo, da se jih dotakne 'libanonska kultura odprtosti, gostoljubja in edinosti'. Država je obvezana, 'da nadzoruje meje in da izvede vse ustrezne ukrepe proti vnašanju orožja v Libanon'. Po mnenju patriarha je potrebno 'na vsak način preprečiti versko ali pa politično instrumentalizacijo beguncev'.

Foto: splet