Vsi novi svetniki so na treh različnih celinah živeli v 19. stoletju. Med njimi so duhovniki, redovniki, redovnici in laiki.

Marie-Léonie Paradis

Sestra Marie-Léonie Paradis (roj. Virginie-Alodie Paradis) se je rodila leta 1840 v Quebecu v Kanadi. Pri 18 letih je pri Marijinih sestrah iz Saint-Laurenta izrekla zaobljube in prejela redovno ime Marie de Sainte-Léonie.

FOTO: Marie-Léonie Paradis Center

Več let je delala v sirotišnici v New Yorku, pozneje pa je poučevala v noviciatu skupnosti v Indiani in nato v New Brunswicku. Čutila je poklicanost k delu z mladimi ženskami v New Brunswicku, zato je leta 1880 ustanovila nov red: Kongregacijo malih sester Svete družine, ki je bila namenjena podpori duhovnikom pri njihovem apostolskem delu.

Potem ko ni dobila odobritve lokalnega škofa, so jo povabili v Sherbrooke, kjer je škof sprejel novo skupnost, da bi služila v semenišču. Številne sestre, ki so se pridružile redu, so prihajale iz revnih in neizobraženih okolij. Paradisova je menila, da je tudi njihova formacija del dela reda. Nekoč je dejala: »Skupnost malih sester Svete družine je bila ustanovljena, da bi revnim, neizobraženim mladim dekletom dala prednosti redovniškega življenja.«

Sestra Marie-Léonie je leta 1912 umrla za rakom. Za blaženo jo je leta 1984 v Montrealu razglasil Papež Janez Pavel II. Njen god obhajamo 4. maja.

Mučenci iz Damaska

Konec maja smo poročali, da je papež odobril kanonizacijo enajstih sirskih mučencev, ki so bili v Damasku v noči z 9. na 10. julij 1860 ubiti »iz sovraštva do vere«. To so bili bl. Manuel Ruiz López in njegovih sedem tovarišev iz reda Frančiškovih manjših bratov ter maronitski laiki, rodni bratje Francis, Abdel Moati in Raphael Massabki.

FOTO: Vatican Media

Mučeništvo je bilo del preganjanja kristjanov, ki so ga šiitski druzi iz Libanona razširili v Sirijo in povzročili na tisoče žrtev. V noči z 9. na 10. julij 1860 je skupina skrajnežev med molitvijo vdrla v frančiškanski samostan v krščanski četrti in pobila osem članov reda: to so bili Manuel Ruiz López, Carmelo Volta, Nicanore Ascanio, Nicola M. Alberca y Torres, Pietro Soler, Engelbert Kolland, Francesco Pinazo Peñalver in Giovanni Giacomo Fernández. Sedem jih izhaja iz Španije, p. Engelbert pa iz Avstrije. Poleg redovnikov so življenje izgubili tudi trije laiki maronitskega obreda, rodni bratje Massabki. Francis in Abdel Moati sta bila poročena moža in očeta, Raphael pa je svojo samskost živel v služenju bližnjim, veliko je pomagal bratom v samostanu in okolici.

Trg sv. Petra je bil dodobra napolnjen. FOTO: Zajem zaslona

Njihova smrt je bila nedvomno mučeniška: preden so bili umorjeni, so jih napadalci pozvali, naj se odpovejo krščanski veri in sprejmejo islam, vendar so njihovo »povabilo« odločno zavrnili. Za blažene jih je leta 1926 razglasil papež Pij XI. Njihov god obhajamo 10. julija.

Giuseppe Allamano

Potem ko je bil maja priznan čudež na njegovo priprošnjo, je bil danes med svetnike prištet tudi p. Giuseppe Allamano, ki je na začetku 20. stoletja ustanovil misijonsko družbo Consolata.

FOTO: Wikipedija

Rodil se je leta 1851 v mestu Asti v Italiji. Pri petnajstih letih je vstopil v semenišče in bil leta 1873 v Torinu posvečen v duhovnika. Sanjal je, da bi postal misijonar, vendar mu je to preprečilo šibko zdravje. Kot duhovnik je bil zadolžen za semeniško formacijo in imenovan za rektorja največjega torinskega Marijinega svetišča. Njegova ljubezen do misijonarskega dela ni nikoli usahnila. Leta 1901 je ustanovil Misijonski inštitut Consolata, misijonsko družbo za duhovnike in laike. Nekaj let pozneje je nastala še ženska veja – misijonske sestre Consolata.

Misijonarjev Consolate je danes okrog 2000, delujejo v 28 državah po vsem svetu.

Nova misijonska družba se je osredotočila na evangelizacijo in skrb za revne po vsem svetu ter zagotavljala zdravstveno oskrbo, izobraževanje in humanitarno pomoč ter verouk. Misijonarji Consolate, ki jih je danes okrog 2000, so prisotni v 28 državah po vsem svetu. Allamano je umrl leta 1926, leta 1990 pa ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Njegov god obhajamo 16. februarja.

Elena Guerra

S. Elena Guerra pa je svoje življenje posvetila izobraževanju deklet in konec 19. stoletja ustanovila Kongregacijo oblatov Svetega Duha, skupnost redovnic, ki so bolj znane kot sestre sv. Zite.

FOTO: Kongregacija oblatov Svetega Duha

Rodila se je leta 1835 premožnim staršem v Lucci v Italiji. Imela je pet bratov in sester. Že od mladosti je srčno skrbela za revne in bolne. Kot najstnica je sodelovala z lazaristi in skrbela za bolnike s kolero. V zgodnjih dvajsetih letih je zelo zbolela in bila skoraj desetletje vezana na dom.

Ko je ozdravela, je ustanovila sestre oblate Svetega Duha, ki so se posvečale širjenju pobožnosti do Svetega Duha in vzgoji mladih. Želela je, da bi bile njene redovnice »duše, ki vedno poslušajo in so ubogljive vsakemu dihu milosti«. Danes ima kongregacija redovnice v več državah.

Po slovesni kanonizaciji so počastili relikvije novih svetnikov. FOTO: Zajem zaslona

V letih 1885–1903 je s. Elena Guerra napisala vrsto pisem papežu Leonu XIII. Spodbujala ga je, naj vernike vabi k večji predanosti Svetemu Duhu. Papež je nato dejansko izdal apostolsko pismo in pozneje encikliko na temo Svetega Duha. Uvedel je tudi devetdnevnico k Svetemu Duhu, ki se moli pred praznikom binkošti.

Elena Guerra je umrla leta 1914, leta 1959 pa jo je papež Janez XXIII. razglasil za blaženo in jo označil za »apostolko Svetega Duha«. Njen god obhajamo 11. aprila.

Ključno je služiti

Papež Frančišek je v pridigi poudaril, da so vsi novi svetniki živeli po Jezusovem zgledu, omenjenem v današnjem evangeliju – v drži služenja. »Vera in apostolat, ki so ju opravljali, nista hranila njihovih posvetnih želja in lakote po moči, ampak so – nasprotno – postali služabniki svojih bratov in sester, bili so ustvarjalni v dobrih delih, vztrajni v težavah in velikodušni do konca,« je dejal.

Papež Frančišek pri razglasitvi novih svetnikov in svetnic. FOTO: Zajem zaslona

Njihovo pričevanje vabi kristjane, naj upoštevamo Jezusovo povabilo k služenju in ne k iskanju slave, je dodal: »Tisti, ki sledijo Kristusu, morajo služiti, če želijo biti veliki.«

Sveto mašo v celoti si lahko ogledate TUKAJ.

Vsi novi svetniki in svetnici, prosite za nas!