Papež Frančišek je danes dopoldne obiskal dva toskanska kraja, Nomadelfijo in Loppiano. Loppiano, kjer živijo člani Marijinega dela, je leta 1964 ustanovila Chiara Lubich, Nomadelfijo pa je leta 1947 blizu mesta Grosseto ustanovil don Zeno Saltini.



V Nomadelfiji danes živi okoli tristo oseb, katoličanov prostovoljcev, ki so za temelj svojega življenja postavili evangeljsko bratstvo. Pokazati želijo, da je evangelij na družbeni ravni mogoče živeti, s tem ko se v celoti dajejo za druge ter na ta način uresničujejo načela pravičnosti in bratstva, ki so ju izbrali kot vodilo.

Frančišek je ob prihodu v Nomadelfijo dejal, da je tja prišel v spomin na don Zena Saltinija in da bi spodbudil tamkajšnje vernike. Nekaj časa je postal ob grobu don Zena Saltinija, nato pa se je v cerkvi srečal s člani skupnosti, kjer je sledilo praznovanje mladih in papežev nagovor. Po blagoslovu so papežu različne skupine iz Nomadelfije podarile različna simbolična darila.

»Vse jim je skupno«

Papež je v nagovoru vse zbrane prisrčno pozdravil in izrekel pohvalo bratski skupnosti, ki zaznamuje življenje prebivalcev tega mesta. Ta skupnost je navdihnjena ob zgledu, začrtanem v Apostolskih delih. Nihče namreč nima svoje lastnine, »temveč jim je vse skupno«. Frančišek je prebivalce Nomadelfije spodbudil, naj nadaljujejo s takšnim življenjskim slogom, še naprej zaupajo v moč evangelija in Svetega Duha in jasno pričujejo svoje krščanstvo.

Po papeževih besedah so se v Nomadelfiji, kot odgovor na Gospodov poseben klic, vzpostavile trdnejše vezi od sorodstvenih. Vzpostavljeno je bilo namreč krvno sorodstvo z Jezusom, značilno za tistega, ki je bil prerojen v vodi in v Svetem Duhu. Ta posebna vez krvnega sorodstva in domačnosti se izraža tudi v medsebojnih odnosih med osebami, saj se vsi kličejo po imenu, nikoli po priimku, v vsakodnevnih odnosih pa uporabljajo zaupen »ti«. Sveti oče je posebej pohvalil tudi odnos prebivalcev Nomadelfije do ostarelih, ki jih podpirajo bratje in sestre celotne skupnosti.

Loppiano – odprto mesto, mesto v izhodu

V Loppianu, ki ga je leta 1964 ustanovila Chiara Lubich, je svetega očeta pričakalo okoli sedem tisoč članov skupnosti fokolarov, slovesno pa sta ga sprejela predsednica gibanja fokolarov Maria Voce in škof Mario Meini. Papež se je najprej ustavil v svetišču Marije Theotokos (Božje Matere), nato pa se je pred cerkvijo srečal s člani gibanja fokolarov. Frančišek je Loppiano, kjer danes živi 850 oseb, označil kot odprto mesto, kot mesto v izhodu, kjer ni obrobij.



Iskreni in pogumni učenci v ljubezni in resnici

Papež Frančišek je v nagovoru izpostavil dve ključni besedi, parezija in hypomoné, ter tako odgovoril na eno od treh vprašanj, ki so mu jih zastavili fokolari, nanašalo pa se je na življenje Jezusove nove zapovedi v današnjem svetu, po petdesetih letih od nastanka Loppiana.

Parezija izraža temeljno kvaliteto v krščanskem življenju: imeti srce, ki je usmerjeno na Boga in verjeti v njegovo ljubezen. Svetega Duha moramo prositi za odkritosrčnost ter si prizadevati za življenje kot iskreni in pogumni učenci v ljubezni in resnici.

Hypomoné lahko prevedemo kot podrejenost, da ostanemo in se učimo živeti v napornih razmerah, ki jih prinaša življenje. Apostol Pavel je s to besedo izrazil vztrajnost in vzdržljivost pri uresničevanju odločitve za Boga in za novo življenje v Kristusu. Pomembno je, da ohranjamo trdnost te odločitve, tudi za ceno težav in nasprotovanj, zavedajoč se, da naša vztrajnost, trdnost in potrpežljivost ustvarjajo upanje, ki nikoli ne razočara.

Loppiano – sinovi in hčere enega Očeta

Papež Frančišek je nato spomnil na začetke Loppiana, ki ga je Chiara Lubich ustanovila po modelu benediktinskega samostana. Nastal je osnutek novega mesta v duhu evangelija. To je mesto, ki izraža lepoto Božjega ljudstva v bogastvu in raznolikosti svojih članov, obenem pa je to družina, kjer se vsi prepoznavajo kot sinovi in hčere enega Očeta ter si med seboj in z vsemi prizadevajo živeti zapoved medsebojne ljubezni.

Vir: Vatican News / RV
Foto: Vatican News / ANSA