»Mednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda,« je ob tem dogodku tedaj dejal takratni ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Alojzij Šuštar: »Prepričani smo, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov.«

Alojzij Šuštar je bil ljubljanski nadškof med letoma 1980 in 1997. FOTO: Nadškofijski arhiv Ljubljana

Šuštar: »Pred nami je zahtevna prihodnost«

Nadškof Šuštar se je v takratni izjavi s posebno hvaležnostjo spomnil na papeža Janeza Pavla II. in njegovih sodelavcev, saj je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi poleg Slovenije priznal tudi Hrvaško. V njej je zapisal, da je pred nami zelo zahtevna prihodnost: »Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje, kulturni dialog, odprtost in razumevanje, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje, temveč tudi duhovno blaginjo, kulturni, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč.«

Priznanju slovenske samostojnosti s strani Svetega sedeža so sledile številne druge države. FOTO: Tatjana Splichal

Osebno zavzemanje papeža Janeza Pavla II. za priznanje Slovenije

Tudi sedanji ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ob tej priložnosti poudarja, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. »Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to, kako se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije,« pojasnjuje Jamnik.

Evropska skupnost je Slovenijo priznala 15. januarja, Rusija 14. februarja, ZDA 7. aprila, Kitajska pa 27. aprila 1992.

Priznanje, ki je bilo ključnega pomena

Res je, da je nekaj držav že prej priznalo Slovenijo, toda moralna in simbolna vloga, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju, je bila, tako Jamnik »ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. Priznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost«. 

Kdo predstavlja Sveti sedež v Sloveniji?

Apostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva, apostolski nuncij pa je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije, spominjajo pri SŠK.

Doslej sedem apostolskih nuncijev

Prvi apostolski nuncij v Sloveniji je bil imenovan 24. junija 1992, in sicer naslovni nadškof v Doclei in tedanji nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato.

Po premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire, nato pa je papež Janez Pavel II. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata.

Trenutni apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. FOTO: Tatjana Splichal

Tretji apostolski nuncij je bil msgr. Marian Oleš. Njemu sta na tem mestu sledila nadškof Giuseppe Leanza in msgr. Santos Abrila y Castelló. Šesti apostolski nuncij je bil msgr. Juliusz Janusz, 19. marca 2019 pa je papež Frančišek za sedmega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha.