Bogoslužne slovesnosti z beatifikacijo na Trgu sv. Petra se je kljub močnemu dežju in nevihtam po navedbah avstrijskega Kathpressa udeležilo okoli 25.000 ljudi.

Janez Pavel I. je bil »blag in ponižen pastir po Jezusovem zgledu«, je svojega predhodnika opisal Frančišek. S svojim nasmehom je uspel »posredovati Gospodovo dobroto«, kajti Cerkev »z vedrim, mirnim in nasmejanim obrazom« je lepa, kot je pojasnil papež. Cerkev, »ki nikoli ne zapira svojih vrat, ki ne razžalosti srca, ki ne žaluje in ne goji zamere, ki ni jezna in nestrpna, ki ni mračna, ki ne trpi zaradi nostalgije po preteklosti«.

Papež Frančišek med današnjim bogoslužjem. FOTO: Vatican Media

Janez Pavel I., ki je bil izvoljen 26. avgusta 1978, je bil na položaju le 33 dni do svoje nenadne smrti 28. septembra 1978. Albino Luciani, rojen leta 1912 v Canale d'Agordo v severni Italiji, se je v cerkveno zgodovino zapisal kot »papež 33 dni«. Nasledil ga je Janez Pavel II. (1978-2005). »Nasmejani« papež je navduševal s svojimi priljubljenimi govori in zmagovalnimi gestami, teološko pa se je povsem držal izročila svojih predhodnikov.

Leta 2003 se je začel postopek za Lucianijevo beatifikacijo. Papež Frančišek je oktobra lani uradno priznal čudež, ki se je zgodil na priprošnjo Janeza Pavla I., in s tem odprl pot novemu blaženemu.

Zbranost med obredom. FOTO: Vatican Media

Na predvečer beatifikacije se je kardinal vikar Angelo De Donatis v lateranski baziliki spomnil tudi skromnega in ponižnega Albina Lucianija. Njegova ponižnost pa ni nikoli pomenila, da ni cenil samega sebe. Bolj je šlo za sprejemanje »lastne majhnosti«, za zaupanje »popolnoma v Boga in ne v lastne moči«. Ta »pristna ponižnost se je kot rdeča nit vlekla skozi celoten obstoj papeža Janeza Pavla I., ko se je v preprostosti in zastonjskosti podarjal drugim«.

Beatifikaciji bo 11. septembra sledila zahvalna maša v Lucianijevem rojstnem kraju Canale d'Agordo. Praznik bogoslužnega spomina novega blaženega bomo v prihodnje obhajali 26. avgusta, na dan, ko je bil Luciani izvoljen za papeža.

Papež Frančišek pred podelitvijo blagoslova ob sklepu maše z beatifikacijo Janeza Pavla I. FOTO: Vatican Media

Angelus: prošnja za mir po vsem svetu, predvsem pa v mučeni Ukrajini

Pred sklepom svete maše z beatifikacijo Janeza Pavla I. na Trgu sv. Petra in opoldansko molitvijo angelovega češčenja je sveti oče pozdravil vse navzoče, med njimi predsednika Republike Italije in predsednika vlade Kneževine Monako ter vernike iz Benetk, Belluna in Vittoria Veneta, pa poroča Radio Vatikan. Devico Marijo je prosil, naj izprosi dar miru po vsem svetu, predvsem v mučeni Ukrajini:

»Dragi bratje in sestre, preden bomo sklenili to obhajanje, namenjam svoj pozdrav vsem vam ter se vam zahvaljujem za udeležbo. Hvaležen sem bratom kardinalom, škofom in duhovnikom, ki so prišli iz različnih držav. Pozdravljam uradne delegacije, ki so prišle sem, da bi počastile novega blaženega. Svojo spoštljivo misel namenjam gospodu predsedniku Republike Italije ter predsedniku vlade Kneževine Monako. Pozdravljam vse vas romarje, še zlasti vernike iz Benetk, Belluna, Vittoria Veneta, iz krajev, ki so povezani s človeško, duhovniško in škofovsko izkušnjo blaženega Albina Lucianija.

Sedaj se bomo v molitvi obrnili na Devico Marijo, da izprosi dar miru po vsem svetu, še zlasti v mučeni Ukrajini. Ona, ki je prva in popolna Gospodova učenka, naj nam pomaga slediti zgledu življenja Janeza Pavla I.«

Portret Janeza Pavla I. na Trgu sv. Petra v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Papež: populisti se v obdobju krize preoblečejo v »rešitelje«

V nagovoru med današnjim bogoslužjem je papež Frančišek znova posvaril pred populisti, ki, kot je dejal, »spretno in z zvijačo izkoriščajo krizne čase, zlorabljajo strahove družbe in obljubljajo, da so odrešitelji«. Namesto da bi odpravili težave, »pa v resnici želijo le povečati svojo priljubljenost in moč«. Po papeževih besedah se to dogaja tudi danes: posebej v trenutkih osebne in socialne krize, ko smo bolj izpostavljeni občutkom jeze ali nas je strah zaradi nečesa, kar ogroža našo prihodnost, postanemo bolj ranljivi. In tako se v valu čustev zaupamo tistemu, ki zna spretno in z zvijačo izkoristiti te razmere.

Bog prosi vse, naj skrbno preučijo razloge, zakaj mu sledijo, in posledice, ki jih to prinaša.

Bog pa ne uporablja človeških potreb in slabosti, »da bi okrepil sebe«. Bog ne želi »zapeljevati s prevarami ali ponujati poceni užitkov«, Boga »ne zanimajo velike množice«. Ne časti številk, ne išče privolitev, »ni malikovalec osebnega uspeha«. Nasprotno pa se zdi, da »Boga skrbi, ko mu ljudje sledijo z evforijo in lahkomiselnim navdušenjem«. »Namesto da bi se navduševal nad priljubljenostjo, prosi vse, naj skrbno preučijo razloge, zakaj mu sledijo, in posledice, ki jih to prinaša,« je pojasnil papež. Mnogi so po njegovih besedah morda sledili Jezusu le zato, ker so upali, da bo vodja, ki jih bo osvobodil sovražnikov, ali da bo s čudeži rešil težave lakote in bolezni.

Za popolno pobožno zunanjostjo se lahko skriva zgolj zadovoljevanje lastnih potreb.

Po Frančiškovih besedah se »za popolno pobožno zunanjostjo lahko skriva zgolj zadovoljevanje lastnih potreb, iskanje osebnega ugleda; želja, da bi imeli določeno vlogo, nadzor nad stvarmi, hrepenenje po tem, da bi zasedli določen prostor in imeli privilegije, težnja po priznanju in še veliko več«. To lahko gre tako daleč, »da za vse to instrumentaliziramo Boga«, kar se dogaja tudi med današnjimi kristjani. »Toda,« je opozoril papež, »to ni Jezusov slog. In to tudi ne sme biti slog učenca in Cerkve.«