Namen konstitucije je kuriji omogočiti strukturo, ki bo bolj misijonsko naravnana ter bo podpirala krajevne cerkve in evangelizacijo. Ena njenih največjih novosti je ta, da bosta kongregaciji za evangelizacijo in papeški svet za novo evangelizacijo, ki ga je leta 2010 ustanovil papež Benedikt XVI., združena, njun prefekt bo papež, dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta, poroča Vatican news. Prav tako bosta združena kongregacija za katoliško vzgojo in papeški svet za kulturo, in sicer v »dikasterij za kulturo in vzgojo«. Ustanovljen je nov dikasterij za služenje ljubezni do bližnjega (prevod poimenovanj je zaenkrat še neuraden). Odslej v kuriji ne bo več razlikovanja med kongregacijami in papeškimi sveti: vsi postanejo »dikasteriji«.

Tudi laiki na odgovornih mestih

Reforma naj bi bila, kot navaja konstitucija, »sredstvo za močno krščansko pričevanje, za spodbujanje učinkovite evangeilzacije, za podporo ekumenskemu duhu in za krepitev konstruktivnega dialoga z vsemi«.

Pomemben del dokumenta se, kot piše Andrea Tornielli za Vatican news, nanaša na splošna načela. Dokument izrecno navaja, da so vsi – torej tudi laiki – lahko imenovani na vodilna mesta v vodstvu rimske kurije. »Vsak kristjan je po svojem krstu misijonski učenec, če se je srečal z Božjo ljubeznijo v Kristusu Jezusu. To je bilo v posodobitvi kurije treba upoštevati; njena reforma torej mora predvideti udeležbo laikov, moških in žensk, tudi v vlogah upravljanja in odgovornosti.«

Trg sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Kurija v službi papeža in krajevnih cerkva

Kot navaja konstitucija, rimsko kurijo sestavljajo državno tajništvo, dikasteriji in telesa, ki so s pravnega vidika enakopravni. Konstitucija obravnava – kot si sledijo – zlasti dikasterije za evangelizacijo, za nauk vere in za služenje ljubezni do bližnjega. Precejšnjo simbolično spremembo prinaša dejstvo, da je na prvem mestu naveden dikasterij za evangelizacijo, pred kongregacijo za nauk vere, ki je bila doslej v organigramu na vrhu, kar kaže na željo, večkrat omenjeno že v pripravi reforme kurije, da bi bilo poudarjeno misijonsko poslanstvo Cerkve.

Kleriki in redovniki so imenovani za obdobje petih letih, mandat pa se lahko podaljša le enkrat.

Komisija za varstvo mladoletnih bo združena z dikasterijem za nauk vere, vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih ter z lastnim predsednikom in tajnikom.

Poudarjeno je, da je kurija v službi rimskega škofa, pa tudi vesoljne cerkve, torej škofov in krajevnih cerkva. »Rimska kurija se ne postavlja med papeža in škofe, ampak služi tako papežu kot škofom,« beremo v konstituciji, ki poudarja, da so člani rimske kurije tudi »misijonski učenci«. Sinodalnost kot ena od ključnih besed te konstitucije je navedena kot običajni način dela rimske kurije, ki je že v veljavi, a ga je treba vedno bolj razvijati. Dokument se zavzema tudi za zdravo decentralizacijo. Konstitucija določa, da so kleriki in redovniki imenovani za obdobje petih letih, mandat pa se, če se predstojnikov rimske kurije zdi primerno, lahko podaljša še enkrat za pet let. Po tem obdobju se vrnejo v svoje škofije in skupnosti.

Dolgoletna priprava

Nova konstitucija, ki jo bodo v Vatikanu predstavili v ponedeljek, ukinja in nadomešča konstitucijo Pastor Bonus Janeza Pavla II., objavljeno 28. junija 1988. Dokument na 54 straneh je sad dolgega skupnega dela, ki se je začelo s sestanki pred konklavom leta 2013. V njeno pripravo je bil vključen svet kardinalov, ki so se srečevali od oktobra 2013 do februarja letos, pod vodstvom papeža pa so bili vključeni tudi prispevki krajevnih cerkva z vsega sveta.