Papež Frančišek bo v letošnji jeseni obiskal Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan. V teh državah so katoličani maloštevilčna manjšinska skupnost. Apostolski administrator na Kavkazu msgr. Giuseppe Pasotto zato papeža Frančiška označuje kot »glasnika miru in dialoga«, saj njegov obisk pomeni veliko spodbudo tamkajšnjim vernikom.



V Azerbajdžanu je katoličanov okoli 350, razdeljeni pa so v dve skupnosti. Eno predstavljajo tujci, ki delajo v državi, drugo pa krajevni prebivalci, ki so zelo povezani s salezijanci. Azerbajdžan, ki ga je Janez Pavel II. obiskal leta 2002, ima sicer muslimansko večino: 62 % je šiitov, 26 % sunitov, 12 % pa je pravoslavnih, ki so povezani z Moskovskim patriarhatom.

Tudi v Gruziji katoličani predstavljajo manjšinsko skupnost, ki šteje približno petdeset tisoč vernikov. Država je drugače večinsko pravoslavna. Kot zatrjuje msgr. Pasotto, sta to državi z različnimi položaji, v obeh pa so katoličani manjšina, katoliška Cerkev tam sobiva z drugimi veroizpovedmi in večinskimi verstvi.

Papež Frančišek bo z Gruzijo in Azerbajdžanom obiskal državi, ki sta v medsebojnem sporu, pri čemer msgr. Pasotto izraža upanje, da bo v času obiska na konfliktnem območju v Gorskem Karabahu trajalo premirje.

Sveti oče bo odpotoval na območje Kavkaza, kjer katoliške skupnosti številčno niso pomembne, a imajo veliko moralno vrednost, saj spajajo odnose z različnimi položaji. Msgr. Pasotto je še dodal, kako v pričakovanju papeževega obiska veliko molijo, da bi se ljudje zavedali pomembne vloge svetega očeta kot lika za edinost Cerkve.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet / Wikipedia