V vatikanskem Domu sv. Marte se je po navedbah spletnega portala Vatican News pogovarjal z lastnikom omenjenega novičarskega portala, Danielom Hadadom. Frančišek se je ob tej priložnosti dotaknil številnih vprašanj, od geopolitičnih do cerkvenih, kot so politične spremembe v Venezueli in konec vojne v Ukrajini, tragične razmere v Nikaragvi, pa celibat, odnos do istospolno usmerjenih in vloga žensk v Cerkvi. Razkril je tudi svojo povsem osebno zaobljubo Mariji, da ne bo gledal televizije.

Razmere v Nikaragvi

Papež je izrecno komentiral težave, s katerimi se danes soočajo ljudje in Cerkev v Nikaragvi: iz te latinskoameriške države so izgnali papeškega nuncija in prepovedali procesije velikega tedna, poleg tega pa se tam nenehno dogajajo napadi na škofe in duhovnike. Sveti oče je obsodil pomanjkanje uravnoteženosti tistih, ki vodijo državo, in trenutne razmere primerjal celo s komunistično ali Hitlerjevo diktaturo.

Papež je zatrdil, da nikakor ne zavrača obiska domovine in da si resnično želi znova potovati v Argentino.

O potovanju v Argentino in upanju za Venezuelo

Med pogovorom o Argentini se je pojavilo neizogibno vprašanje o morebitnem potovanju v domovino. Papež je pojasnil, da je bilo načrtovano za december 2017, »v sklopu obiska Čila in Urugvaja«. Ker so bile takrat tam volitve, so morali program malce spremeniti: Čile je ostal v decembrskih načrtih, Argentina in Urugvaj sta bila predstavljena na januar. Nato se je program znova spremenil, organizirana sta bila Čile in Peru, Argentina in Urugvaj pa sta ostala za pozneje …

Papež je zatrdil, da nikakor ne zavrača obiska domovine in da si resnično želi znova potovati v Argentino.

Svoj pogled je nato preusmeril v Venezuelo in izrazil upanje, da je tamkajšnji režim mogoče spremeniti. Po Frančiškovih besedah bodo zgodovinske okoliščine venezuelske politike prisilile, da bodo spremenili svoj način dialoga, papež pa morebitne rešitve krize z veseljem spodbuja.

Ukrajina

Papež je bil previdnejši glede rešitve vojne v Ukrajini: kot je dejal, si »vsi prizadevajo zanjo«, nato pa je omenil, da je več voditeljev držav, ki se že mobilizirajo.

Papež v sproščenem pogovoru z Danielom Hadadom. FOTO: Infobae/zajem zaslona

»Vsi smo grešniki«

Med temami, ki jih je papež obravnaval v pogovoru za argentinski portal, so tudi istospolno usmerjeni, znova poročeni ločeni, ženske in celibat. Glede sprejemanja istospolno usmerjenih se je papež Frančišek skliceval na Jezusove besede, ko je dejal: »Vsi. Čisto vsi. Ko povabljenci niso hoteli priti na poročno slavje, je kralj poslal sužnje povsod po deželi, da so povabili na poroko vsakogar, ki so ga srečali na cestah, tako dobre kakor slabe, stare, mlade, otroke, vse. Cerkev je za vse. In vsakdo rešuje svoj položaj pred Gospodom z močjo, ki jo ima. To je Cerkev grešnikov.«

Ne vem, kje je Cerkev svetnikov, tukaj smo vsi grešniki.

Papež je poudaril, da ne ve, »kje je Cerkev svetnikov, tukaj smo vsi grešniki,« in znova ponovil besede, ki jih je izrekel med svojim prvim potovanjem v Rio de Janeiro leta 2013: »Kdo sem jaz, da bi sodil človeka, ki je dobre volje, mar ne? Če pa je bolj podoben enemu od hudičeve tolpe, no, vzemimo ga malce v bran. Toda danes se temu vprašanju posveča veliko pozornosti. Jezus kliče vsakogar in vsakdo rešuje svoj odnos z Bogom, kakor more ali hoče, včasih hoče, včasih ne more, toda Gospod vedno čaka.«

Ob tem je papež, ko je govoril o podeljevanju zakramentov znova civilno poročenim ločenim, kar je bila osrednja tema sinode o družini 2014-2015, spomnil na »škofovo vest« in ločenim parom predlagal, naj »pristopijo k svojemu škofu in mu predstavijo svoj položaj«.

Možje in žene se dopolnjujejo

Na vprašanje o vlogi žensk je Frančišek izpostavil dejstvo, da jih zdaj v Cerkvi dela več, kar je nujen korak naprej, kajti »mačizem je slaba stvar«, je pojasnil. »Včasih lahko celibat privede do mačizma. Duhovniku, ki ne zna delati z ženskami, nekaj manjka in ni zrel. Vatikan je bil zelo mačističen, vendar je to del kulture, za to ni nihče kriv. Vedno se je delalo na ta način.« Zdaj pa se stvari spreminjajo: »Ženske imajo drugačno metodologijo. Imajo drugačen občutek za čas, čakanje in potrpežljivost kot moški. To ne zmanjšuje vrednosti moškega. Preprosto drugačni so in se morajo dopolnjevati z ženskami.«

Papež meni, da bi bilo mogoče vprašanje celibata v prihodnosti znova obravnavati.

Glede vprašanja celibata v zahodni Cerkvi pa se je papež Frančišek ustavil in pojasnil, da je to »začasen predpis … ni nekaj večnega, kot je recimo duhovniško posvečenje … Po drugi strani pa celibat pomeni disciplino«. »Torej bi bilo mogoče to vprašanje znova obravnavati?« je vprašal papežev sogovornik, papež pa je odvrnil: »Seveda.«

Nič televizije!

Na koncu je Frančišek omenil še zaobljubo, ki jo je pred triintridesetimi leti dal Karmelski Materi Božji, da ne bo gledal televizije. Bilo je 15. julija 1990 in medtem ko je s skupnostjo gledal televizijo, so bile na sporedu »stvari, ki niso dobre za srce. Nič grešnega, ampak preprosto različni relativizmi, ki slabijo srce«. Naslednji dan je papež Frančišek pri sveti maši začutil, »da teh stvari ne smem gledati, da ne bi zašel v težave«. Zato je rekel »dovolj« in si odtlej zelo redko popusti.