Papež Frančišek na obisku v Luksemburgu [VIDEO]
Papež Frančišek na obisku v Luksemburgu [VIDEO]
Kot so sporočili iz Vatikana, je skupino spremljal Frančiškov »socialni delavec« kardinal Konrad Krajewski. V pogovoru za Radio Vatikan je pojasnil, da je bilo srečanje s papežem za brezdomce »veliko presenečenje«, saj jih je sprva povabil le na »jutranji kapučino«, ki pa se je pozneje izkazal za osebno srečanje s papežem.
Papež Frančišek se pred vsakim odhodom na apostolsko potovanje v tujino sreča s skupino ubogih, »saj ti predstavljajo Kristusa«.
Papež Frančišek tako nadaljuje tradicijo, ki sega v začetek njegovega pontifikata: pred vsakim odhodom na apostolsko potovanje v tujino se sreča s skupino ubogih, »saj ti predstavljajo Kristusa«, kot je pojasnil kardinal Krajewski.
Dan med Luksemburžani
S Frančiškom je poleg njegovega spremstva na letalu potovalo tudi nekaj deset časnikarjev, ki bodo poročali o njegovem obisku v Luksemburgu in Belgiji med 26. in 29. septembrom.
Preberite tudi: Luksemburg: oče, sin, dva papeža in Marija
Po sprejemni slovesnosti na letališču je papež vljudnostno obiskal velikega vojvodo Henrika Luksemburškega, sledilo je srečanje s predsednikom tamkajšnje vlade Lucom Friedenom ter nato srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora.
Popoldne se je Frančišek srečal še s katoliško skupnostjo v luksemburški stolnici Naše Gospe, nato pa je z letalom odpotoval v Bruselj.
Logotip in geslo obiska v Luksemburgu: »Da bi stregel«
Papežev obisk v Luksemburgu je v znamenju gesla »Da bi stregel« in se nanaša na Kristusa, ki »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel«, pojasnjujejo z vatikanskega tiskovnega urada. Na logotipu je bel obris z modro obrobo, ki prikazuje papeža Frančiška, kako blagoslavlja. V ozadju je rumen krog, na katerem je obris luksemburške stolnice Naše Gospe. Poleg rumene in bele barve, ki predstavljata vatikansko zastavo, na logotipu prevladujejo tudi modri toni, ki spominjajo na marijansko pobožnost, globoko zakoreninjeno v zgodovini katolištva te majhne države. Na spodnji desni strani je zapisano geslo apostolskega potovanja, ki spominja, da je Cerkev po zgledu svojega Učitelja poklicana, da služi človeštvu.
Papež predstavnikom oblasti, civilne družbe in diplomacije: vojna je »nevarna skleroza«
Papež je v nagovoru predstavnikom oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora pozval k reševanju političnih sporov in k prenovi, ki bo temeljila na krščanski veri, poročajo vatikanski mediji. Spregovoril je tudi o aktualnih problemih v Evropi.
Kot je dejal, je »žal treba priznati, da se tudi na evropski celini znova pojavljajo razprtije in sovraštva, ki se ne rešujejo na podlagi medsebojne dobre volje, pogajanj in diplomatskih prizadevanj, temveč vodijo v odprto sovražnost z njenimi uničujočimi in smrtonosnimi posledicami«. Ob tem je znova odločno obsodil naložbe v orožje namesto v mir.
Zdi se, da so se ljudje premalo naučili iz zgodovine vojn.
Varnost in mir za vse
Ta »nevarna skleroza« grozi, da bo znova pripeljala do vojne in »nesmiselnih pobojev«, je opozoril papež. Zdi se, je dodal, da so se ljudje premalo naučili iz zgodovine vojn.
Frančišek je v tem kontekstu pozval k prenovi, ki bo temeljila na krščanski veri, ter spomnil na preobrazbeno in spravno moč evangelija. Pristojne je pozval, naj si prizadevajo za reševanje političnih sporov in skupno dobro: to zahteva »vztrajnost, potrpežljivost in poštene kompromise, ki ničesar ne ogrožajo, temveč lahko ustvarijo varnost in mir za vse«.
Luksemburg je ena od ustanovnih držav članic Evropske unije, sedež številnih evropskih ustanov, trdna demokracija in družbeno zelo raznolika dežela. Majhna, toda dobro delujoča in bogata država EU ima svojo poklicanost, je poudaril papež:
»Luksemburg lahko vsem pokaže prednosti miru pred grozotami vojne, prednosti vključevanja in spodbujanja migrantov pred njihovim potiskanjem na obrobje, prednosti sodelovanja med narodi v nasprotju s škodljivimi posledicami trdih stališč ter sebičnega in kratkovidnega ali celo nasilnega stremljenja za lastnimi interesi.«
Bogastvo vključuje tudi odgovornost. Zato prosim za nenehno budnost, da najbolj prikrajšani narodi ne bi bili spregledani, ampak nasprotno, da bi se jim pomagalo izkopati iz revščine.
Primer kulture dobrodošlice
Papež je poudaril, da bi moral biti Luksemburg »pomoč in zgled« v Evropi, posebej ko gre za sprejemanje migrantov in beguncev. V luči družbenega nauka Cerkve napredek pomeni solidarnost s šibkimi, bratstvo in celovitost stvarstva, je dejal Frančišek, ki je pogled usmeril tudi onkraj Evrope:
»Bogastvo - tega ne pozabimo - vključuje tudi odgovornost. Zato prosim za nenehno budnost, da najbolj prikrajšani narodi ne bi bili spregledani, ampak nasprotno, da bi se jim pomagalo izkopati iz revščine. To je idealen način za zmanjšanje števila ljudi, ki so se prisiljeni izseliti, pogosto v nečloveških in nevarnih razmerah.«
Luksemburg, ki zemljepisno in zgodovinsko leži na razpotju, si že od konca druge svetovne vojne prizadeva za gradnjo združene in enotne Evrope.
Luksemburg, ki zemljepisno in zgodovinsko leži na razpotju, si že od konca druge svetovne vojne prizadeva za gradnjo združene in enotne Evrope, je pohvalil papež: Evrope, »v kateri ima vsaka država, velika ali majhna, svojo nalogo in v kateri so delitve, spori in vojne, ki jih povzročajo skrajni nacionalizem in škodljive ideologije, končno stvar preteklosti«.
Voditelje majhne države članice EU je sveti oče spodbudil, naj še naprej živijo in razvijajo to poklicanost. Na podlagi gesla svojega obiska v Luksemburgu, »Pour servir«, je odgovorne spodbudil, naj bodo v skladu s temi ideali zgled služenja vsem drugim.
Papež Cerkvi v Luksemburgu: Pogum!
Papež se je popoldne v luksemburški stolnici Naše Gospe srečal še s tamkajšnjo katoliško skupnostjo. V nagovoru zbranim je izrazil svojo željo, da bi Katoliška cerkev v Evropi sprejela izzive sekularizirane družbe, poročajo vatikanski mediji.
Od preprostega pastoralnega pristopa se premikamo k pristopu misijonskega oznanjevanja.
»Cerkev se v sekularizirani družbi razvija, zori in raste. Ne umika se vase v žalosti in resignaciji, temveč sprejema izziv, da bi znova odkrila in odprla možnosti evangelizacije v zvestobi vrednotam vseh časov, pri čemer se vedno bolj premikamo od preprostega pastoralnega pristopa k pristopu misijonskega oznanjevanja,« je dejal Frančišek in dodal: »Za to je potreben pogum!«
Ta razvoj po papeževih besedah vključuje tudi delitev odgovornosti in služb v Cerkvi ter več sinodalnosti med njenimi člani. Osrednjega pomena je »želja, da bi veselje ob srečanju s Kristusom posredovali čim več bratom in sestram«.
Nabirka za papeža: sveti oče vrnil dar Luksemburžanom
Papežev obisk v Luksemburgu se je zaključil nekoliko neobičajno, pa je poročal avstrijski Kathpress: ob koncu srečanja s katoliško skupnostjo je kardinal Hollerich Frančišku želel izročiti denar, ki so ga ob obisku cerkvenega voditelja državljani Luksemburga spontano darovali v podporo papeževemu človekoljubnemu delu: zbrali so več kot 100.000 evrov.
Frančišek se je za darilo vljudno zahvalil, takoj zatem pa ga je vrnil začudenemu kardinalu in dejal, naj ga Cerkev v Luksemburgu uporabi za svoje delo v korist ubogih in migrantov v lastni državi. Kardinal Hollerich se je svetemu očetu iskreno zahvalil za velikodušni »dar«.
Po srečanju s katoliškim občestvom v Luksemburgu je papež odpotoval na naslednjo postajo tokratnega apostolskega obiska, v Belgijo.