»Če kdo misli, da je boj lahko pravi odgovor, je gotovo napačno razumel vprašanje,« je po navedbah italijanskega časnika La Stampa v novi knjigi izjavil papež. Omenjeni časnik je minuli konec tedna objavil nekaj odlomkov iz knjige z naslovom »V imenu Boga vas prosim. Deset molitev za prihodnost upanja«, ki jo je izdala italijanska založba Piemme. Izdajatelj je argentinski televizijski časnikar Hernan Reyes Alcaide, ki je knjigo iz pogovora s svetim očetom izdal že leta 2019, takratna tema pa je bila Latinska Amerika, spominjajo pri spletnem portalu Vatican News. S tokratno knjižno izdajo je Alcaide želel obeležiti deseto obletnico Frančiškovega pontifikata, ki jo bomo obhajali 13. marca 2023.

Vztrajanje v vojni v današnjih časih je pravi politični neuspeh.

Nedvoumna obsodba vojne

Odlomek, objavljen ob koncu tedna v La Stampi, se začne s papeževim opozorilom, kako cerkveni nauk zavrača idejo, da bi vojna lahko rešila nesoglasja med narodi. Frančišek trdi, da je vojna »vedno poraz za človeštvo«. Vojna v Ukrajini, ki se je začela z rusko invazijo 24. Februarja letos, je po njegovih besedah razkrila grozote, ki so posledica vojne, zato sveti oče poudarja: »V imenu Boga prosim, naj se konča nora krutost te vojne. Vztrajanje v vojni v današnjih časih je po mojem mnenju pravi politični neuspeh.« Frančišek v knjigi znova govori o tretji svetovni vojni: »Priča smo tretji svetovni vojni po koščkih, ki pa grozijo, da bodo postajali vedno večji, dokler ne bodo dobili oblike globalnega spopada. Nobene priložnosti za vojno ni, ki bi jo lahko označili za pravično.«

Papež med medversko molitvijo za mir v Assisiju leta 2016. FOTO: Vatican Media

Dialog in upanje sta možni poti

Po papeževih besedah se morajo narodi lotiti »dialoga, pogajanj, poslušanja, ustvarjalne diplomacije in daljnovidne politike za izgradnjo sistema, ki ne bo temeljil na moči orožja ali odvračanja«. Mir mora biti vedno cilj dobre politike, dobri kristjani pa si morajo vedno prizadevati za dialog z drugimi, je dodal. V knjigi poudarja: »Vsi si moramo skupaj prizadevati, da bi utrli pot skupnemu upanju. Vsi lahko in moramo sodelovati v tem družbenem procesu izgradnje miru.«

Vprašati se moramo: kdo ima jedrsko orožje? Kdo ga nadzoruje? Kako ustaviti logiko spirale jedrskega oboroževanja, ki služi odvračanju?

Voditelj vesoljne Cerkve odločno kritizira posedovanje jedrskega orožja in jedrsko odvračanje: »Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da nad človeštvom visi Damoklejev meč orožja za množično uničevanje, kot je jedrsko orožje. (...) Vprašati se moramo: kdo ima to orožje? Kdo ga nadzoruje? Kako ustaviti logiko spirale jedrskega oboroževanja, ki služi odvračanju?« Frančišek ob tem spomni, da je že papež Pavel VI. (1963-1978) v temeljih obsodil jedrsko orožje kot zlo za celotno človeštvo.

V knjigi je objavljen univerzalen poziv narodom in ljudem, naj si skupaj prizadevajo za boljši svet, v katerem bo vladal mir.