»Obstaja nekaj takega, kot je sveto ogorčenje. (…) Jezus ga je v svojem življenju večkrat izkusil: na zlo se nikoli ni odzval z zlom, toda v svoji duši je občutil jezo, kot recimo v primeru trgovcev v templju, ko je storil močno in preroško dejanje, ki ga ni določala jeza, temveč gorečnost za Gospodovo hišo (prim. Mt 21,12-13). Pri tem moramo dobro razlikovati: eno je ogorčenje, sveto ogorčenje, drugo pa je jeza, ki ni dobronamerna,« tako sveti oče.

Občutke strasti moramo dobro obvladati, da jih bomo znali usmeriti k dobremu in ne k zlu.

Jeza je bila osrednja tema današnje papeževe kateheze; kot spominjajo pri spletnem portalu Vatican News, v zadnjih tednih med sredinimi splošnimi avdiencami premišljuje o grešnih nagnjenjih in krepostih. Danes je predstavil že šesto premišljevanje na to temo. »Na nas je, da s pomočjo Svetega Duha najdemo pravo mero za občutke strasti. Dobro jih moramo obvladati, da jih bomo znali usmeriti k dobremu in ne k zlu,« je pojasnil sveti oče.

Jeza je po Frančiškovih besedah »posebno temačno« nagnjenje. In vsenavzoče: »Sposobna nas je prikrajšati za spanec in nas zapeljevati v nenehne spletke, ne da bi našli mejo za svoje razglabljanje in premišljevanje.«

Sodelavka vatikanskih medijev bere besedilo v francoščini. FOTO: Vatican Media

Ko dobimo odpor do druge osebe

Posebej slabo pri jezi je, da uničuje človeške odnose. »Izraža nesposobnost, da sprejemamo drugačnost drugih, posebej kadar se njihove življenjske odločitve razlikujejo od naših. Ne ustavi se pri napačnem vedenju določene osebe, ampak vse skupaj združi: jezo in zamero povzroča druga oseba v celoti, takšna, kot je. Nenadoma dobimo odpor do njenega glasu, njenih preprostih vsakdanjih dejanj, njenega način razmišljanja in čustvovanja.«

Sonce naj ne zaide nad vašo jezo (Ef 4,26).

In še nekaj je pri jezi posebej zaskrbljujoče: dejstvo, da sčasoma pogosto ne oslabi, ampak se še okrepi. Zato apostol Pavel v Pismu Efežanom upravičeno priporoča: »Sonce naj ne zaide nad vašo jezo« (Ef 4,26).

Vatikanska dvorana za avdience je ob sredah vedno polna. FOTO: Vatican Media

Medčloveški odnosi, minsko polje

»V Gospodovi molitvi nas Jezus prosi za naše človeške odnose, ki so pravo minsko polje: načrt, ki se nikoli popolno ne izide. V življenju imamo opravka z dolžniki, ki nam nekaj dolgujejo; tako kot tudi sami gotovo nismo vedno vseh ljubili v pravi meri … Vsi smo krivi, zato se moramo naučiti odpuščanja, da bi odpuščanje tudi sami prejeli. Ljudje ne ostanejo skupaj, če ne vadijo tudi umetnosti odpuščanja, kolikor je to človeško mogoče.«

Za nastanek jeze nismo odgovorni, vedno pa smo odgovorni za njen razvoj.

Frančišek je v svojih premišljevanjih zavil tudi h klasikom in spomnil, kako je trojansko vojno po prvih vrsticah Homerjeve Iliade sprožila »Ahilova jeza«: »Strasti. So nezavedne in se zgodijo. Za nastanek jeze nismo odgovorni, vedno pa smo odgovorni za njen razvoj.«

Michelangelov Mojzes. FOTO: Wikipedia

Tudi v klasični umetnosti

Pravzaprav bi se papež lahko skliceval tudi na Mojzesa, ugotavljajo pri Radiu Vatikan: slavni sedeči Mojzesov kip, ki ga je ustvaril Michelangelo, prikazuje preroka v trenutku, ko ga premaga jeza zaradi odpadništva Izraelcev od Gospoda; kmalu bo razbil kamnite table s Postavo, na katere se v jezi naslanja. Kip je na ogled v rimski baziliki San Pietro in Vincoli.

Papež med današnjo avdienco. FOTO: Vatican Media