Včerajšnje srečanje Muradove s papežem Frančiškom je bilo namenjeno pogovoru o prihodnosti žensk v Afganistanu pod vladavino talibanov, poroča ameriški spletni portal CNA. Muradova dobro pozna nevarnosti tovrstnih političnih in verskih oblastnikov, saj je sama preživela suženjstvo v rokah Islamske države.

»Vem, kaj se zgodi, ko svet pozabi na ženske in dekleta sredi vojnih in političnih kriz. Ko odvrne pogled od njih, se začne vojna na ženskih telesih. To se v Afganistanu ne sme zgoditi. Mednarodna skupnost mora ukrepati, tako da talibani ženskam ne bodo še naprej grobo odvzemali njihovih pravic in svobode,« je Muradova pred dnevi zapisala na družbenem omrežju Twitter.

Vem, kaj se zgodi, ko svet pozabi na ženske in dekleta sredi vojnih in političnih kriz. Ko odvrne pogled od njih, se začne vojna na ženskih telesih.

FOTO: Vatican Media

Včerajšnja zasebna avdienca v Vatikanu je bila že tretje srečanje Muradove s papežem Frančiškom. Na kratko sta se srečala tudi decembra 2018, kmalu po tistem, ko je aktivistka prejela Nobelovo nagrado za mir »za svoja prizadevanja, da spolnega nasilja ne bi več uporabljali kot orožja v oboroženih spopadih in vojnah«. Papež je marca letos izjavil, da je željo po obisku Iraka navdihnila tudi knjiga spominov Nadie Murad z naslovom »Zadnje dekle« (The Last Girl).

»Nadia Murad pripoveduje strašljive stvari. Knjigo vam priporočam v branje. Na nekaterih mestih se morda zdi težka, toda zame je bil to eden izmed razlogov, da sem se odločil odpotovati v Irak,« je papež dejal med letom iz Bagdada 8. marca letos.

Muradova si kot posebna odposlanka Združenih narodov za boj proti trgovini z ljudmi prizadeva za kazenski pregon islamističnih zločinov. 

Pripadniki Islamske države so Muradovo ujeli leta 2014, potem ko so v njeni iraški vasi pobili šest njenih bratov, mater in več kot 600 drugih Jazidov. Dekle so zasužnjili, tako kot večino mladih žensk iz njene skupnosti, islamski skrajneži pa so jih vedno znova posiljevali.

Muradova s soprogom na srečanju s papežem FOTO: Vatican Media

Potem ko je bila Muradova večkrat prodana kot sužnja, deležna spolne in duševne zlorabe, ji je v starosti 23 let po treh mesecih ujetništva uspelo pobegniti iz krempljev Islamske države. Preselila se je v Nemčijo, kjer je svojo svobodo izkoristila za to, da se odločno bori za jazidske ženske, ki so ostale v ujetništvu islamskih skrajnežev. Kot posebna odposlanka Združenih narodov za boj proti trgovini z ljudmi si prizadeva za kazenski pregon islamističnih zločinov.

Nadia Murad je prva Iračanka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Februarja letos ji je končno uspelo, da je v svoji domači vasi Kočo pokopala posmrtne ostanke dveh svojih bratov.

FOTO: Vatican Media