Imela sta »dolg in ljubeč pogovor«. Oba sta posebej poudarila neprecenljiv pomen prenašanja spomina mlajšim generacijam, tudi najbolj boleče vidike. Le tako prihodnje generacije lahko obvarujemo ponovitve iste tragedije, so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža.

90-letna Edith Bruck je Madžarka z italijanskim državljanstvom. Imela je trinajst let, ko je bila s starši, dvema bratoma in sestro deportirana v Auschwitz in nato še v šest drugih koncentracijskih taborišč, poroča Radio Vatikan. Po osvoboditvi taborišča Bergen-Belsen aprila 1945 se je po enem letu vrnila na Madžarsko, z njo je bila le ena sestra. Zaradi revščine in žalovanja je iskala nov dom, najprej je odšla na Češkoslovaško, nato v Izrael, od leta 1945 pa živi v Rimu.

Frančišek jo je lani obiskal na njenem domu

S papežem Frančiškom se je srečala že lani, ko jo je obiskal na njenem domu. Včeraj je bila gostja v intervjuju za Radio Vatikan, spominjala se je tudi tega dogodka: »Drugi papeži so prišli prosit odpuščanja v sinagogo in to je ostalo med ljudmi, ki so bili tam prisotni. Papež Frančišek pa je prišel na dom in to je zelo odmevalo. O tem so pisali vsi časopisi in še po enem letu se govori o tem. Gre za sporočilo, ki ni le zame, ampak za vse. Osebno menim, da gre za najlepše dejanje; dejanje odpuščanja se je iz mojega doma razširilo po vsem svetu: v Ameriko, Argentino, Kanado … Tudi kasneje sva se še slišala in reči moram, da imava zelo poseben odnos.«

Papež Frančišek na obisku pri Edith Bruck februarja 2021. FOTO:   Vatican media

Odgovornost, ki jo nosimo do mlajših generacij

Pisateljica, pesnica in režiserka je v intervjuju, ki ga povzema VatikanNews je med drugim izrazila prepričanje, da so že tisti čas ljudje vedeli, kaj se dogaja za zidovi taborišč, a so resnico »zavrnili ali pa so se zaradi političnih ali vojnih interesov pretvarjali, da ne verjamejo«. Hkrati je poudarila, da mnogi še danes ne priznavajo v celoti grozot holokavsta. »Dejstvo je, da se ljudje niso ničesar naučili iz vojnih grozodejstev. Niso se naučili iz Auschwitza, iz Vietnama ali iz tega, kar se dogaja danes. Situacija je tragična,« je dejala.

Sama je o dogodkih veliko pisala in pravi, da bo nadaljevala dokler bo mogla: »Otroci in mladi morajo vedeti, želijo vedeti. V družini se malo pogovarja, še manj s starimi starši. Vendar pa je poslušanje zelo pomembno in potrebno. Mladi si tega želijo. Nobena država se ni soočila s to pomembno tematiko, razen deloma, in vidimo, kaj se dogaja zdaj. Rasizem in antisemitizem se krepita. To je ogromna odgovornost celotne Evrope.«