Tovrstni pogovori so vedno za zaprtimi vrati, vendar jih posnamejo in odlomke pozneje razkrijejo javnosti: tokrat jih je po navedbah avstrijskega Kathpressa objavil italijanski dnevnik Corriere della Sera.

87-letni papež je priznal, da je zgodnje vstajanje tudi posledica starosti. Večkrat na dan moli, tudi zvečer, včasih med molitvijo zaspi. Ko se to zgodi, to ni nikakršen problem, je pojasnil sveti oče: »Ko se to zgodi, ni nič narobe. To je znamenje, da se z Bogom počutim sproščeno. V molitvi se spočijem.«

Srečanje z jezuitsko skupnostjo v Džakarti 3. septembra letos. FOTO: Vatican Media

»Vsakdo nosi svoj križ«

Papež se je 4. septembra v indonezijski prestolnici Džakarti pogovarjal s skupino tamkajšnjih jezuitov. V pogovoru je odgovoril na vprašanje, kateri je najtežji križ, ki ga mora nositi kot papež: »Biti papež je križ kot vsak drug. Vsakdo nosi svoj križ. Gospod te spremlja in tolaži ter ti daje moč. Morda pretiravam, toda biti papež ni niti kaj dosti težje niti se v resnici tako ne razlikuje duhovniške, redovniške ali škofovske službe.«

Gospod bo na koncu povedal, ali je bilo [moje papeževanje] res katastrofa.

Ob spominu na kardinala, ki naj bi pred Frančiškovo izvolitvijo za papeža vzkliknil: »To bo katastrofa!«, je papež v šali dejal: »Gospod bo na koncu povedal, ali je bila to res takšna katastrofa.«

»Aung San Suu Kyi sem ponudil zatočišče v Vatikanu«

Papež je v pogovoru z azijskimi jezuiti tudi povedal, da je prejemnici Nobelove nagrade za mir in nekdanji predsednici mjanmarske vlade Aung San Suu Kyi ponudil, da se lahko pred preganjanjem domačih oblasti zateče v Vatikan. Kot je pojasnil, je pozval k izpustitvi Aung San Suu Kyi in sprejel njenega sina v Rimu: »Ponudil sem Vatikan, da bi jo lahko sprejeli na našem ozemlju.«

Aung San Suu Kyi je bila aretirana med vojaškim udarom proti njeni vladi leta 2021 in je odtlej v hišnem priporu.

Sveti oče je nadaljeval: »Ta ženska je simbol. In politične simbole je treba braniti.« Obenem je poudaril, da se je srečal tudi s predstavniki muslimanske etnične skupine Rohinj in se zavzel za njihove pravice.

Aung San Suu Kyi je bila aretirana med vojaškim udarom proti njeni vladi leta 2021 in je odtlej v hišnem priporu. Po strmoglavljenju je bila Nobelova nagrajenka v vrsti političnih procesov obsojena na skupno 33 let zapora zaradi domnevnih kaznivih dejanj, kot so korupcija, kršitev pravil o koronavirusu in posedovanje nezakonito uvoženih walkie-talkiejev.

Papež se skoraj na vsakem apostolskem potovanju v tujino pogovarja s krajevnimi člani jezuitskega reda. Časnikar in jezuit Antonio Spadaro, ki je vedno navzoč pri teh pogovorih, zapis pozneje objavi v jezuitski reviji Civilta Cattolica.