Papež Frančišek je vernike pozval, naj življenje razumejo kot Božji dar in ga temu primerno tudi varujejo. Pogosto človek ne izbere življenja, ‘ampak pusti, da ga vodijo ideologije in logika, ki življenju postavljajo ovire in ga ne spoštujejo, saj jih usmerjajo sebičnost, dobiček in užitek’, kot je sveti oče dejal v nagovoru med včerajšnjim bogoslužjem, ki ga je na ‘Dan življenja’ obhajal na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Zbrane romarje je posvaril, naj Boga ‘ne zamenjajo za človeška in minljiva božanstva’, saj ta nudijo le kratkotrajno zadoščenje, na koncu pa prinašajo smrt in suženjstvo.

Pred več deset tisoč udeleženci je papež Frančišek poudaril, da sveta ne smemo graditi brez vere v Boga. To je večna utvara človeka in spominja na gradnjo Babilonskega stolpa. “Če se ččlovek želi uveljaviti tako, da se zapre v svojo sebičnost in se postavi na mesto Boga, na koncu žanje smrt.” Kristjani bi se morali proti temu obrniti s svojimi dejanji in pričevanjem žive vere. Po papeževih besedah namreč nismo sanjači, ki bi ‘živeli v oblakih’ in onkraj resničnosti. “Kdor pusti, da ga vodi Sveti Duh, je realist, pravilno zna oceniti in presoditi stvarnost in na ta način tudi obrodi sadove”, je prepričan papež.

Bog nam je z desetimi zapovedmi pokazal pot v resnično svobodno, izpolnjeno življenje. Zapovedi ne pomenijo ‘slavospev odpovedim, pač pa iskren ‘da’ Bogu in ljubezni’. Z Jezusom se je Bog ljudem predstavil kot Bog življenja, je dejal papež Frančišek. “Recimo da ljubezni in ne sebičnosti, recimo da življenju in ne smrti, recimo da svobodi in ne suženjstvu številnim božanstvom našega časa; z enim stavkom, recimo da Bogu, ljubezni, življenju in svobodi, saj tako ne bomo nikoli razočarani, je sveti oče pozval zbrane vernike.

Pred bogoslužjem se je Frančišek v vročem poletnem dopoldnevu s papamobilom zapeljal med množico romarjev na Trgu sv. Petra in po Ulici sprave. Ob tem je pozdravil tudi več sto motoristov, ki so se v Rimu zbrali na srečanju lastnikov motornih koles Harley-Davidson.

Pred molitvijo angelovega češčenja pa je papež počastil še spomin Odoarda Focherinija, ki je bil dan pred tem razglašen za blaženega. Focherini, ki je leta 1944 umrl v enem izmed nemških koncentracijskih taborišč, je več sto judom pomagal pri begu v Švico in jih s tem rešil gotove smrti. Časnikarja in očeta sedmih otrok so zaprli iz sovraštva do njegove katoliške vere. V taborišču je umrl v starosti 37 let zaradi nepojasnjene zastrupitve krvi.

Foto: splet