»Jezusova drža, ki jo opazujemo v evangeliju današnje nedelje, nam pomaga izluščiti pomembne vidike življenja. Prvi je počitek. Apostolom, ki se vračajo z utrujajočega misijona in začnejo z navdušenjem pripovedovati o tem, kar so storili, Jezus z nežnostjo nameni povabilo: "Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!" Vabi k počitku.« Tako je začel papež svoj današnji nagovor. 

Jezusa skrbi telesna in notranja utrujenost njegovih učencev in skrbi ga tudi naša. Vabi nas ne samo k telesnemu počitku, ampak predvsem k počitku srca. »Kolikokrat se to zgodi tudi v Cerkvi, ko smo prezaposleni, brzimo, mislimo si, da je vse odvisno od nas in na koncu tvegamo, da zanemarimo Jezusa?« nas sprašuje papež. 

Naučimo se počivati, ugasniti prenosne telefone, da bomo lahko gledali ljudi v oči, gojili tišino, zrli naravo, se obnavljali v pogovoru z Bogom. (papež Frančišek) 

»Evangelij pripoveduje, da Jezus in učenci ne morejo počivati, kot bi hoteli. Ljudje so jih našli in so prihajali od vseh strani. V tem trenutku se je zganilo v njem sočutje. /…/ Zdi se kot nasprotje, kar pa v resnici ni. Kajti samo srce, ki se ne pusti ugrabiti naglici, je sposobno biti ganjeno, da se ne pusti biti prezaposleno s samim seboj ter s stvarmi, ki jih je potrebno storiti, ampak da opazi druge, njihove rane, njihove potrebe. Sočutje pa se porodi iz zrenja. Če se naučimo resnično počivati, bomo postali sposobni resničnega sočutja,« je v svojem nedeljskem nagovoru izpostavil papež. 

Molimo k Mariji, ki je gojila tišino, molitev in zrenje, ter se vedno zgane v nežnem sočutju do nas, njenih otrok. (papež Frančišek)