V svojem prvem nagovoru diplomatskemu zboru je papež Frančišek minuli petek pozval k okrepljenemu dialogu med religijami in izrazil kritiko relativizma, pri čemer se je oprl na enega osrednjih temeljev, o katerih je pogosto govoril tud njegov predhodnik. Papež je veleposlanikom iz več kot 170 držav, ki so akreditirani pri Svetem sedežu, pojasnil, da izbira njegovega imena temelji na ljubezni do ubogih. Cerkev si je po vzoru sv. Frančiška Asiškega v vseh deželah vedno prizadevala, da bi ubogim lahko pomagala in jih po svojih najboljših močeh zaščitila.

Toda, je nadaljeval papež, obstaja tudi ‘duhovna revščina’, ki prizadene celo najbogatejše države. Gre za to, kar je ‘moj dragi in spoštovani predhodnik Benedikt XVI. imenoval diktatura relativizma’. Nikoli ne bomo dosegli miru, dokler bo vsak posameznik kot merilo stvari videl zgolj samega sebe. Tovrstna drža ogroža sožitje med ljudmi.

Svarilo pred ‘diktaturo relativizma’ je bila ena izmed temeljnih tem v nagovorih in spisih Josepha Ratzingerja oz. Benedikta XVI. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Frančišek v svojem prvem političnem nagovoru poudaril: “Brez resnice ni pravega miru!” . V nagovoru veleposlanikom je izpostavil tri oporne točke svojega papeževanja: boj proti revščini, izgradnjo miru in vzpostavljanje mostov. Na to pot je povabil tudi države, ki jih zastopajo veleposlaniki.

Papež Frančišek je izpostavil, da brez Boga ni mogoče graditi mostov med ljudmi. Prav zato je vloga vere v medkulturnem dialogu temeljnega pomena. Pomembno je tudi okrepiti dialog med veroizpovedmi, je poudaril sveti oče, pri čemer je imel v mislih predvsem islam. Tudi zato je tako navdušeno pozdravil številne državne in verske voditelje iz islamskega sveta, ki so se udeležili slovesnosti ob njegovi umestitvi.

Obenem želi papež Frančišek okrepiti tudi dialog z nevernimi. Pomembno se mu zdi, da ob tem ne bi ‘prevladale razlike, ki nas ločujejo in ranijo’, pač pa da bi ob vsej različnosti ‘prevladala želja, da zgradimo resnične vezi prijateljstva med vsemi narodi’.

V svojem prvem nagovoru veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu, je papež še izrazil upanje, da bi bil začetek njegovega pontifikata lahko priložnost za vzpostavitev diplomatskih stikov z nekaterimi državami, ki še niso povezane s Svetim sedežem. Vzpodbudno znamenje se mu zdi, da je nekaj tovrstnih držav poslalo svoje opazovalce na slovesnost ob njegovi umestitvi.

Sveti sedež ima trenutno vzpostavljene polne diplomatske odnose s 180 državami, kamor sodijo tudi Evropska zveza, Malteški viteški red in Organizacija za osvoboditev Palestine. Med njimi ni komunističnih držav, kot so denimo Ljudska republika Kitajska, Vietnam ali Severna Koreja. Tudi nekatere islamske države, kot so Savdska Arabija ali Afganistan, doslej še niso poslale svojih veleposlanikov v Vatikan.

Foto: news.va