Papež je v nagovoru izpostavil lik Benedikta XVI. kot pomembnega učitelja, ki je svoje kulturno raziskovanje vedno združeval s svojo vero in služenjem Cerkvi, poroča Radio Vatikan. Njegov pontifikat sta zaznamovala jasen nauk in brezhibna ljubezen do Resnice.

Letošnjo Ratzingerjevo nagrado sta prejela Nemca, 75-letna filozofinja Hanna-Barbara Gerl-Falkovitz in 64-letni teolog Ludger Schwienhorst-Schönberger. Današnje slovesnosti sta se udeležila tudi lanskoletna dobitnika omenjene nagrade, 75-letni francoski filozof Jean-Luc Marion in 58-letna avstralska teologinja Tracey Rowland, saj je bila slovesna podelitev lansko leto zaradi koronaepidemije odpovedana.

Ratzingerjeva nagrajenka Hanna-Barbara Gerl-Falkovitz FOTO: Vatican Media

Božja iskra v človeku, ki išče in najde

Ratzingerjevo nagrado že enajsto leto podeljuje vatikanska Fundacija Joseph Ratzinger–Benedikt XVI. Nagrada po papeževih besedah »poleg priznanja visokih kulturnih zaslug nekaterih znanstvenikov in umetnikov vzpostavlja trajno vez in ploden odnos za prisotnost in služenje Cerkve v svetu kulture«. Skupnost nagrajencev se vsako leto širi, ne le po številu, temveč tudi po raznolikosti zastopanih držav, ki jih je zdaj že petnajst, in sicer z vseh celin, širi pa se tudi na področju študija različnih ved in umetnosti.

Dinamika človeškega uma in duha je v spoznavanju in ustvarjanju resnično brezmejna.

Sveti oče je v nagovoru pojasnil, kako je »dinamika človeškega uma in duha resnično brezmejna v spoznavanju in ustvarjanju«, kar je po njegovem mnenju »učinek iskre, ki jo je Bog prižgal v človeku, ustvarjenem po njegovi podobi«.

Ratzingerjev nagrajenec Ludger Schwienhorst-Schönberger FOTO: Vatican Media

Služenje človeku, dostojanstvu in kakovosti odnosov

Toda sadovi raziskav in umetnosti ne dozorijo po naključju in brez napora, je nadaljeval Frančišek. Priznanje gre torej tudi »dolgotrajnemu in potrpežljivemu prizadevanju, ki je potrebno za dosego zrelosti«. Sveti spisi nam govorijo o stvarjenju Boga kot o delu, »zato ne izražamo priznanja samo globini misli in spisov ali lepoti umetniških del, ampak tudi delu, ki ga posamezniki pogosto več let velikodušno in s strastjo vlagajo, da bi obogatili ogromno človeško in duhovno dediščino«. Papež je zatrdil, da gre pri tem za »neprecenljivo služenje za dvig duha in dostojanstva osebe, za kakovost odnosov v človeški skupnosti in za rodovitnost poslanstva Cerkve«.

Ratzingerjev nagrajenec Jean-Luc Marion FOTO: Vatican Media

Benedikt XVI. – zgled goreče predanosti

Med takšnimi posamezniki je papež Frančišek posebej izpostavil Josepha Ratzingerja, ki je »znal odpreti in gojiti svoje razmišljanje in kulturni dialog v vseh teh smereh, kajti vera in Cerkev živita v našem času in sta prijateljici vsakega iskanja resnice«. Frančišek je v imenu vseh znova izrazil »naklonjenost, priznanje in občudovanje« do svojega predhodnika Benedikta XVI. in spomnil, da je pred nekaj meseci praznoval 70. obletnico duhovniškega posvečenja.

Papež Frančišek se je Benediktu XVI. zahvalil, »ker je svoje kulturno raziskovanje vedno popolnoma in harmonično združeval s svojo vero in služenjem Cerkvi«.

»Čutimo, da nas spremlja z molitvijo, ko svoj pogled nenehno usmerja proti obzorju Boga. Danes se mu še posebej zahvaljujemo, ker je bil tudi zgled goreče predanosti študiju, raziskovanju, pisnemu in ustnemu sporočanju, in ker je svoje kulturno raziskovanje vedno popolnoma in harmonično združeval s svojo vero in služenjem Cerkvi.«

Papež je spomnil, kako je »Benedikt XVI. študiral in pisal vse do konca svojega pontifikata. Pred približno desetimi leti, medtem ko je opravljal vodstvene odgovornosti, je končal svojo trilogijo o Jezusu in nam tako zapustil edinstveno osebno pričevanje o svojem nenehnem iskanju Gospodovega obličja. To je najpomembnejše iskanje, ki ga je Benedikt XVI. nato nadaljeval v molitvi. To nas navdihuje in opogumlja, in zagotavljamo mu svoj spomin pri Gospodu in svojo molitev,« je dejal papež Frančišek.

Ratzingerjeva nagrajenka Tracey Rowland FOTO: Vatican Media

Jasen nauk in brezhibna ljubezen do Resnice

Pri tem je navedel izraz iz 3. Janezovega pisma »cooperatores veritatis«, »sodelavci resnice«, ki ga je Benedikt XVI. izbral za svoje geslo, ko je postal nadškof v Münchnu. Kot je pojasnil Frančišek, Ratzingerjevo škofovsko geslo »izraža vodilno nit vseh obdobij njegovega življenja, od študija do akademskega poučevanja, od škofovske službe do dela na Kongregaciji za verski nauk, kamor ga je poklical sveti Janez Pavel II. pred štiridesetimi leti, vse do konca pontifikata, zaznamovanega z jasnim naukom in brezhibno ljubeznijo do Resnice.

Škofovsko geslo Josepha Ratzingerja je »cooperatores veritatis« ali »sodelavci resnice«.

Cooperatores veritatis je zato tudi geslo, napisano na diplomi, izročeni prejemnikom nagrade, da bi navdihovalo njihovo delo. To sta besedi, ki bi lahko in morali navdihovati vsakega izmed nas pri naših dejavnostih in v vsakdanjem življenju.«