Vanjo je vključen tudi doslej še neobjavljen pogovor s papežem Frančiškom, v katerem sveti oče po navedbah Radia Vatikan poudarja, kako hudič vedno poskuša napadati vse in vsakogar ter seje ljuljko, tudi v Cerkvi, ko si prizadeva za razdor enih proti drugemu. Pogovor med Fabiem M. Ragono in papežem se začne s pripovedjo o eksorcizmu nad neko redovnico.

Sveti oče, v pričevanju obsedene redovnice beremo, da naj bi hudič, ko je govoril o vas, rekel: »Sovražim ga, vedno govori slabo o meni. Si videla, koliko sitnosti mu povzročam?« Kako lahko razumemo te trditve?

Primera ne poznam osebno in ga zato ne morem komentirati. Je pa v resnici možno, da nadlegujem hudiča, ker skušam hoditi za Gospodom in delati, kar nam naroča evangelij. In to mu je v nadlego. Istočasno pa je gotovo zadovoljen, kadar zagrešim kak greh. Išče človekov polom, vendar nima nobenega upanja, če je ob vsem navzoča molitev.

Diabolično posedenost in diabolično obsedenost moramo natančno razločevati.

Ali ste imeli kdaj neposredno opravka z ljudmi, ki jih je obsedel hudič?

Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem imel več primerov ljudi, ki so prišli k meni in mi rekli, da so obsedeni. Poslal sem jih na posvet k dvema dobrima duhovnikoma »strokovnjakoma«: nista zdravilca, ampak eksorcista. Enemu je ime Carlos Alberto Mancuso in je eksorcist v škofiji La Plata. Drugi je bil moj spovednik, jezuit p. Nicolas Mihaljević, rojen na Hrvaškem. Oba sta mi pozneje povedala, da sta bila izmed teh ljudi samo dva ali trije v resnici žrtve diabolične posedenosti. Druge osebe so trpele zaradi diabolične obsedenosti, ki je nekaj zelo drugačnega, ker niso imele hudiča v telesu. To moramo natančno razločevati.

Nova knjiga o eksorcizmu. FOTO: Vatican Media

Ali ste kot papež kdaj izvajali eksorcizem?

Ne, to se ni nikoli zgodilo. Če bi se zgodilo, bi prosil za podporo dobrega eksorcista, kot sem storil že kot nadškof.

Hudič skuša vedno zalezovati, da bi pokvaril človekovo srce in um: edina rešitev je hoditi po poti, ki nam jo je pokazal Kristus.

O Benediktu XVI. je več ljudi povedalo, da je med svojim papeževanjem doživel napad hudiča – ki nas vedno skuša, vendar se mu je kljub temu, da je zaradi tega trpel, dobro upiral. Pavel VI. je leta 1972 dejal, da je Satanov dim skozi neko špranjo prišel v Božji tempelj. Hudič torej lahko deluje tudi v Vatikanu in napade papeža?

Prav gotovo poskuša hudič napasti vse, brez razlik, in skuša udariti predvsem tiste, ki imajo več odgovornosti v Cerkvi ali v družbi. Tudi Jezusa je hudič skušal in lahko pomislimo tudi na skušnjave Simona Petra, ki mu je Jezus rekel: »Poberi se, satan.« Tudi papeža torej napada hudobec. Ljudje smo in on nas vedno skuša napasti. To je boleče, toda spričo molitve nima nobenega upanja! In potem je res, kakor je rekel sv. Pavel VI., da hudič lahko pride tudi v Božji tempelj, da bi zasejal ljuljko in postavil ene proti drugim: delitve in napadi so vedno hudičevo delo. On skuša vedno zalezovati, da bi pokvaril človekovo srce in um. Edina rešitev je hoditi po poti, ki nam jo je pokazal Kristus.

Hudič skuša Jezusa. FOTO: Vatican Media

Se moramo hudiča bati?

Mislim, da obstajajo zelo nevarni hudobci in govorim o »izobraženih« hudičih. O tem govori tudi Jezus, to beremo v evangeliju po Luku: ko je hudobni duh izgnan, pravi, blodi po puščavi in išče tolažbo. V nekem trenutku pa se začne dolgočasiti in se zato vrne v »hišo«, iz katere je bil izgnan, in vidi, da je hiša urejena, da je lepša kot takrat, ko je bil v njej on.

Hudič uničuje neposredno z vojnami in krivicami, ali pa vljudno, na zelo diplomatski način.

Kaj se zgodi na tej točki?

Gre in pokliče druge hudobce, hujše od sebe; pripelje jih in vstopijo v tisto hišo, vljudno pozvonijo, polastijo se je na vljuden način. Duša, ki ne skrbi za izpraševanje vesti, tega ne opazi. Ali pa jih zaradi duhovne mlačnosti spusti naprej. Ti so strašni. Ker te ubijejo. Gre za najhujšo posedenost. Duhovna posvetnost pokriva vse te stvari. Ni izhoda: hudič uničuje neposredno z vojnami in krivicami, ali pa vljudno, na zelo diplomatski način, kakor nam pripoveduje Jezus. Nujno potrebujemo razločevanje.