Že kmalu po pristanku ga je sprejela delegacija civilnih in verskih voditeljev, vključno s predsednikom Kasimom-Žomartom Tokajevom. Prvi del papeževega obiska je potekal v predsedniški palači, kjer se bo srečal z državnimi oblastmi, državnimi uslužbenci in diplomatskim zborom.

Papež je uvodoma poudaril, da naš svet nujno potrebuje mir in »ponovno vzpostavitev harmonije«. Kot primer tega je nato uporabil kazahstansko tradicionalno glasbilo dombro, enega najpomembnejših simbolov države.

Pripoved o Dombri

Dombra, srednjeveško glasbilo, je skozi stoletja spremljala recitiranje sag in poezije, »kot simbol kontinuitete v raznolikosti,« je dejal papež Frančišek. »Njen ritem spremlja spomin vaše države in ji služi kot opomnik, kako pomembno je, da med današnjimi hitrimi gospodarskimi in družbenimi spremembami ne zanemarimo vezi, ki nas povezujejo, in življenja tistih, ki so živeli pred nami«.

Ob tem je spomnil, da ima Kazahstan veličastno zgodovino kulture, človečnosti in trpljenja.

»Naj bo spomin na trpljenje in preizkušnje, ki ste jih prestali, nepogrešljiv del vaše poti v prihodnost in naj vas navdihuje, da boste dali absolutno prednost človekovemu dostojanstvu, dostojanstvu vsakega moškega in ženske ter vsake etnične, družbene in verske skupine«, je dejal papež.

Za tem se je zopet vrnil k dombri in pojasnil, da se nanjo igra z brenkanjem po obeh strunah. Ti dve struni lahko simbolizirata harmonijo med kazahstanskimi mrzlimi zimami in žgočimi poletji, med modernimi in zgodovinskimi mesti, »predvsem pa slišimo 'note' dveh duš, azijske in evropske, ki ji dajejo trajno 'poslanstvo povezovanja'. Spomnil je tudi na to, da v državi živi kar 550 etničnih skupin, ki govorijo več kot 80 različnih jezikov, zaradi česar je Kazahstan »edinstven večetnični, večkulturni in večverski laboratorij in razkriva njegovo posebno poslanstvo, da je država srečevanj«.

S tem v mislih je papež poudaril, da njegova navzočnost v državi »poudari pomen in nujnost tega vidika srečevanj, h kateremu so poklicane zlasti prispevati religije«. Verska svoboda predstavlja »najboljšo pot za civilno sobivanje«, je dodal.

Že 38. apostolsko potovanje

Papeško letalo je s Fiumicina vzletelo ob 7.36, svetega očeta pa na potovanju spremlja okoli 80 časnikarjev. Letalo je v Nursultan prispelo po približno 6-urnem letu, ob 17.27 po krajevnem času.

Osrednji del Frančiškovega 38. mednarodnega apostolskega potovanja bo udeležba na 7. kongresu voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev.

Papeža vkrcajo na letalo. FOTO: Vatican Media

Papež časnikarjem: kadar koli sem pripravljen obiskati Kitajsko

Papež je med letom v Kazahstan pozdravil časnikarje, ki ga spremljajo na potovanju: »Dober dan. Najlepša hvala za vašo navzočnost ter za vašo pomoč med tem potovanjem. Želim vam lepo potovanje in uspešno delo. Pogovarjali se bomo med vračanjem proti domu. Hvala in lep dan.« 

V teh dneh je v Kazahstanu na obisku tudi kitajski predsednik Ši Džinping.

V neuradnem delu pogovora pa je potrdil, da je pripravljen kadar koli odpotovati v Ljudsko republiko Kitajsko, čeprav o morebitnem srečanju s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Nursultanu zaenkrat nima »nobenih novic«, poroča avstrijski Kathpress. Predsednik Ši je v teh dneh prav tako na obisku v Kazahstanu, vendar iz drugih razlogov kot verski voditelji. V medijih se kljub temu pojavljajo ugibanja o morebitnem srečanju med njima.

Sveti sedež in Kitajska naj bi kmalu obnovila začasni sporazum o škofovskih posvečenjih v državi, čeprav med Vatikanom in Pekingom uradni diplomatski odnosi niso vzpostavljeni.

Papež se vkrca na letalo. FOTO: Vatican Media

Kardinal Parolin pred kongresom v Kazahstanu: vojna ni nikoli neizogibna

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je pred papeževim obiskom v Nursultanu v pogovoru za spletni portal Vatican News izpostavil redne in rodovitne diplomatske odnose med Svetim sedežem in Kazahstanom ter izrazil upanje, da bo kongres voditeljev svetovnih verstev v Kazahstanu, ki se ga udeležuje tudi papež Frančišek, postal priložnost za srečanje in dialog.

Papeško letalo je pripravljeno za vzlet. FOTO: Vatican Media

Smernice papeževega obiska: mir, bratstvo, edinost

Kardinal Parolin je pojasnil, da je kongres, ki se ga bodo udeležili verski voditelji z vsega sveta, »od vsega začetka organiziran po zgledu Dneva molitve za mir na svetu, ki ga je 24. januarja 2002 v Assisiju sklical papež Janez Pavel II., da bi potrdil pozitiven prispevek različnih verskih izročil k dialogu, sožitju in slogi med narodi«. V ta kontekst sta umeščena tudi geslo in logotip papeževega potovanja. Smernice papeževega obiska so po kardinalovih besedah torej jasne, osnutek sklepne izjave, ki bo izdana ob koncu Kongresa, pa se sklicuje na dokument O človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Ahmad Al-Tayyeb.

Pozdrav letališkemu osebju. FOTO: Vatican Media

Mir, osrednja tema verskega kongresa

Mir je tudi osrednja tema dvodnevnega kongresa 14. in 15. septembra. Po besedah vatikanskega državnega tajnika »vojna ni nikoli neizogibna«: »Izvira namreč iz človekovega srca, ki se pusti voditi nečimrnosti, napuhu, ošabnosti in pohlepu.« Takšno srce je otrdelo in se ne more odpreti drugim, toda vojni se lahko izognemo, če naredimo korak nazaj, opustimo obtožbe, grožnje in vzroke medsebojnega nezaupanja.

Kardinal Parolin upa, da bo kongres v Kazahstanu priložnost za srečanje in dialog.

Žal sta se v današnjem času na vseh ravneh zmanjšala sposobnost poslušanja in prizadevanje za razumevanje razlogov tistih, ki mislijo drugače od nas, zato kardinal Parolin upa, da bo kongres v Kazahstanu priložnost za srečanje in dialog.

Pripravljeni na odhod. FOTO: Vatican Media

Redni in rodovitni diplomatski odnosi

Vatikanski državni tajnik je spregovoril tudi o diplomatskih odnosih med Kazahstanom in Svetim sedežem, ki so bili vzpostavljeni z neodvisnostjo Kazahstana leta 1991. Kardinal Parolin jih je opredeljuje kot »redne in rodovitne«, izpostavil pa je še, da je Sveti sedež doslej vedno dejavno sodeloval na vseh dosedanjih kongresih, od prvega, ki je bil organiziran leta 2003. Zastopala ga je »delegacija na visoki ravni, ki jo je vodil kardinal, tokrat pa jo bo vodil sveti oče«.

Panorama kazahstanske prestolnice Nursultan. FOTO: Vatican Media

Papežev obisk je spodbuda majhni katoliški skupnosti

Kardinal Parolin je ob koncu povedal še nekaj besed o katoliški skupnosti v Kazahstanu, ki predstavlja manj kot odstotek od 19 milijonov prebivalcev Kazahstana. Velika večina je namreč muslimanske vere (70 odstotkov), med kristjani (26 odstotkov) pa so večinoma pravoslavni. V državi je uradno registriranih 18 verskih skupnosti. Papežev obisk maloštevilčnemu katoliškemu občestvu zagotovo prinaša upanje.

Papežev obisk v Kazahstanu vključuje tudi dogodke, ki so namenjeni posebej katoliški skupnosti.

Vključuje namreč tudi dogodke, ki so namenjeni posebej katoliški skupnosti, kot sta obhajanje svete maše v sredo na ploščadi Expo v Nursultanu ter srečanje s škofi, duhovniki, posvečenimi osebami, bogoslovci in pastoralnimi delavci v stolnici Matere Božje nenehne pomoči. Kardinal je izrazil prepričanje, da bodo papeževa navzočnost in njegove besede v Kazahstanu tamkajšnje občestvo spodbudile, da se obnovi v veri, upanju in ljubezni, da nadaljuje svoje poslanstvo pričevanja po zgledu številnih pričevalcev iz preteklosti, ter da skupaj z drugimi verskimi skupinami prispeva h gradnji združene, složne in mirne družbe.

Palača miru in sprave v Nursultanu, kjer prirejajo kongres. FOTO: Vatican Media