Izjemna, spontana gesta. Neupoštevajoč protokol je sveti oče po svojem nagovoru ob zaključku duhovnega oddiha za južnosudanske voditelje pokleknil in poljubil stopala predstavnikom civilnih oblasti v tej afriški državi, vključno s predsednikom Salvo Kiirom Mayarditom ter dvema od petih določenih podpredsednikov, Riekom Macharjem in Rebecco Nyandeng De Mabio.

»Vas tri, ki ste podpisali mirovni sporazum, prosim kot brat: Ostanite v miru,« je dejal papež. »Iz srca vas prosim. Pojdimo naprej. Veliko težav bo, toda ne bojte se, pojdite naprej in jih rešujte.« V spontanih pripombah po uradnem nagovoru je Frančišek povedal: »Začeli ste proces; naj se dobro konča. Čeprav se bodo med vami pojavile bitke, naj te ostanejo »znotraj pisarn«. Toda v javnosti, je izpostavil sveti oče, »pred ljudstvom bodite povezani z roko v roki«. S tem boste »iz preprostih državljanov postali Očetje naroda«.

V uradnem delu nagovora je papež premišljeval o »Božjem pogledu« in »pogledu ljudstva«. Začel je z besedami vstalega Gospoda, s katerimi je ta po vstajenju pozdravil svoje preplašene in potrte učence: »Mir vam bodi!« »Mir je prvi dar, ki nam ga je Gospod prinesel,« je pojasnil papež, »in prva naloga, ki jo morajo izpolnjevati voditelji narodov. Mir je temeljni pogoj za spoštovanje pravic vsakega človeka in za celostni razvoj celotnega ljudstva.«

Božji pogled

Papež je nadaljeval s premišljevanjem o edinstveni naravi srečanja v Vatikanu: to je »duhovni odmik, ki ga zaznamujejo notranja zbranost, zaupljiva molitev, globoko premišljevanje in spravna srečanja«. Po papeževih besedah je namen odmika, »da smo skupaj pred Bogom in razločujemo Njegovo voljo«. Predstavnike civilnih in cerkvenih oblasti je spomnil na »veliko skupno odgovornost za sedanjost in prihodnost južnosudanskega ljudstva« in dodal, da jih bo Bog »vprašal za obračun o njihovem življenju in o življenju drugih«.

Med vsakim duhovnim odmikom, je pojasnil sveti oče, bi morali občutiti, »da stojimo pred pogledom Gospoda, ki zna edini v nas videti resnico in nas voditi k njej«.

Papež je nato povedal zgodbo o »treh Jezusovih pogledih, zazrtih v apostola Petra«: Jezus je Petru najprej pokazal, da »računa nanj pri uresničevanju načrta za zveličanje ljudstva«. To je bil pogled izbire za poslanstvo. Drugi pogled je bil Petru namenjen na veliki četrtek, potem ko je trikrat zatajil Gospoda. Ta Jezusov pogled se je »dotaknil Petrovega srca in povzročil njegovo spreobrnjenje,« je pojasnil papež. In končno, po vstajenju, se je »Jezus s pogledom znova zazrl v Petra in ga trikrat vprašal po njegovi izpovedi ljubezni«. Takrat mu je vnovič zaupal »poslanstvo pastirja svoje črede«.

»Jezusov pogled tukaj in sedaj počiva na vsakem izmed nas,« je nadaljeval papež. Zelo pomembno je, da se z njim srečamo in se vprašamo: »Kakšno je moje poslanstvo in naloga, ki mi ju Bog zaupa za dobro svojega ljudstva?«

Jezus nam »izkazuje veliko zaupanje s tem, da nas je izbral za svoje sodelavce pri izgradnji pravičnejšega sveta,« je dejal Frančišek. Njegov pogled seže do globin našega srca: »ljubi nas in nas spreminja, spravlja in povezuje«.

Pogled ljudstva

Papež Frančišek je nato spregovoril še o »drugem pogledu«: pogledu ljudstva, ki »izraža gorečo željo po pravičnosti, spravi in miru«, ter ob tem zagotovil svojo »duhovno bližino« vsem prebivalcem Južnega Sudana, predvsem beguncem in bolnikom. Spomnil se je »vseh tistih, ki so izgubili svoje bližnje ali domove, družin, ki so bile ločene in nikoli več združene, vseh otrok in ostarelih, žena in mož, ki so strašno trpeli zaradi sporov in nasilja, ki so povzročili toliko smrti, lakote, bolečine in solza«. »Nenehno mislim na vse te trpeče duše,« je dejal papež, »in molim, da bi bili ognjeni zublji vojne čim prej pogašeni, da se bodo lahko vrnili na svoje domove in tam živeli v miru«.

Mir je mogoč

»Nikoli se ne bom naveličal ponavljati,« je poudaril papež, »da je mir mogoč!« Mir je »velik Božji dar«, obenem pa tudi »najvišja dolžnost vseh tistih, ki jim je zaupana odgovornost do naroda«. Vsi smo poklicani, da ustvarjamo mir z dialogom, pogajanji in odpuščanjem«. Ljudje so izčrpani zaradi nenehnih sporov: »Ne pozabite, z vojno je vse izgubljeno!«

Papež je nato spomnil na mirovni sporazum, ki so ga septembra lani podpisali najvišji politični predstavniki Južnega Sudana. Podpisnikom je čestital, da so »izbrali pot dialoga«, za njihovo »pripravljenost na sklepanje kompromisov« in »odločnost, da dosežejo mir«. Pohvalil je tudi »različne ekumenske spodbude Sveta Cerkva v Južnem Sudanu za dosego sprave in miru ter njihovo skrb za uboge in odrinjene na rob«. Spomnil je še na nedavno srečanje s predstavniki Sudanske in Južnosudanske škofovske konference, ki so v Vatikan pripotovali na obisk ad limina. Papeža se je zelo dotaknil njihov optimizem ter skrb za številne politične in družbene težave na domačem območju.

Sklepna molitev

Na koncu je papež potrdil svoje upe in željo, da bi lahko »kmalu, po Božji milosti«, obiskal Južni Sudan, skupaj s canterburyjskim nadškofom in nekdanjim moderatorjem generalne skupščine škotske Cerkve.

Sveti oče je svoje premišljevanje zaključil z molitvijo, v kateri je prosil Boga Očeta, naj se »z močjo Svetega Duha dotakne globin slehernega človeškega srca, da bodo sovražniki pripravljeni na dialog in si podali roke ter da se bodo vsi narodi srečevali v sožitju … Naj iskrena prizadevanja za mir razrešijo spore,« je molil Frančišek, »naj ljubezen premaga sovraštvo in naj bo maščevanje razoroženo z odpuščanjem.«

Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media