Posebnost krščanske meditacije je po besedah papeža Frančiška dejstvo, da nas ta vedno vodi v srečanje z Jezusom. Za kristjana meditacija vedno pomeni molitev in če nam izkušnja molitve prinaša notranji mir, samoobvladovanje ali jasnost glede začrtane poti, so to tako rekoč »stranski učinki« milosti krščanske molitve, je sveti oče pojasnil v katehezi med današnjo splošno avdienco v knjižnici apostolske palače v Vatikanu, ki so jo v neposrednem prenosu predvajali tudi vatikanski mediji.

V vrsti katehez o molitvi je Frančišek danes spregovoril o globokem premišljevanju ali meditaciji. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnem svetu upravičeno vzbudila veliko zanimanja: »Nismo namreč ustvarjeni, da bi nenehno hiteli, imamo notranje življenje, ki ga ne moremo vedno teptati,« je opozoril sveti oče. Meditacija je potreba vseh: meditirati pomeni, da se v življenju zaustavimo in zadihamo.

Ko neka oseba moli s srcem, moli ves človek

V krščanskem kontekstu pa dobi še eno posebnost, saj gre pri tem vedno za srečanje z Jezusom s posredovanjem Svetega Duha, tako papež Frančišek. »Ko kristjan moli, ne teži k samorazkrivanju, ne išče najglobljega jedra svojega jaza; molitev kristjana je v prvi vrsti srečanje z Bogom.«

Obstaja veliko različnih načinov krščanske meditacije: nekateri so zelo umerjeni, drugi so bolj dodelani; nekatere poudarjajo razumsko razsežnost osebe, druge bolj čustveno. Pomembno pa je, »da ne moli samo človekov um, tako kot ne molijo samo čustva,« je pojasnil papež. Ko rečemo, da neka oseba moli s srcem, to pomeni, »da moli ves človek«.