Po papeževih besedah, ki jih povzemajo pri spletnem portalu Vatican News, je svetovni dan mladih »dogodek milosti, ki prebuja, razširi obzorje, spodbudi srčne želje, pomaga sanjati in gledati onkraj«. Svetovni dnevi mladih so bili in še vedno so trenutki zelo močne izkušnje za številne mlade, izpostavlja Frančišek in ob tem spomni na svoj prvi svetovni dan mladih, ki se ga je v prvem letu svojega pontifikata udeležil v Riu de Janeiru in ki je bil, kot piše sam, »nepozabna izkušnja«.

Za vse so dragoceni trenutki, ko se mladi odpravijo iz hiše, potujejo s prijatelji, doživijo izkušnjo poslušanja in molitve ter skupaj praznujejo.

Mladi pred izzivom sprememb

Papež v predgovoru opozori na »spremembo dobe, ki jo živimo bolj ali manj zavestno in ki predstavlja izziv tudi in predvsem za mlade generacije«: »Tako imenovani 'digitalni domorodci', mladi današnjega časa, so vsak dan v nevarnosti, da se osamijo, da velik del svojega življenja preživijo v virtualnem okolju in postanejo žrtve nasilnega trga, ki vzbuja lažne potrebe. S koronaepidemijo in izkušnjo zaprtja so se ta tveganja še povečala.« Zato so za vse dragoceni trenutki, tako papež, ko se mladi odpravijo iz hiše, potujejo s prijatelji, doživijo izkušnjo poslušanja in molitve ter skupaj praznujejo.

Mladost so sanje, mladost je odprtost za stvarnost, je odkrivanje tistega, kar je v življenju zares vredno.

Mladost pomeni odprtost za stvarnost

Papež spomni, kako je mlade že večkrat opozoril pred »balkončkanjem« in jih pozval, naj ne ostanejo »na balkonu in gledajo življenje, kako teče mimo njih, kot opazovalci, ki se ne vmešavajo, ki si ne umažejo rok, ki med sebe in preostali svet postavljajo zaslon mobilnika ali računalnika«: »Večkrat sem jim rekel, naj ne bodo 'mladi na kavču', naj se ne pustijo omrtvičiti tistim, ki jim je v interesu, da jih ohromijo in odtujijo. Mladost so sanje, mladost je odprtost za stvarnost, je odkrivanje tistega, kar je v življenju zares vredno, je boj, da bi to osvojili, je odprtost za tesne in resnične odnose, je zavzemanje z drugimi in za druge.«

Papež Frančišek svojo udeležbo na prvem svetovnem dnevu mladih v njegovem pontifikatu v Riu de Janeiru opisuje kot »nepozabno izkušnjo«. FOTO: Vatican Media

»Ni nam vseeno«

Mladi so danes poklicani, da se odzovejo na vse, kar se dogaja po svetu: da jim je mar za usodo mnogih njihovih sovrstnikov, ki so se rodili in odraščajo v begunskih taboriščih, za življenje mladih, ki bežijo pred vojno in preganjanji ter prečkajo Sredozemlje. Poklicani so reči, da jim ni vseeno za usodo milijonov ljudi, številnih otrok, ki nimajo vode, hrane, zdravstvene oskrbe, medtem ko se zdi, da oblastniki tekmujejo, kdo bo več porabil za najbolj napredno orožje.

Ni nam vseeno in mar nam je za usodo planeta, na katerem živimo.

»Ni nam vseeno in mar nam je za tiste, ki trpijo v tišini naših mest in potrebujejo sprejem in poslušanje. Ni nam vseeno in mar nam je za usodo planeta, na katerem živimo in katerega smo poklicani varovati, da bi ga izročili tistim, ki bodo prišli za nami. Ni nam vseeno in mar nam je za vse, tudi za digitalno okolje, v katerega smo potopljeni in ki ga moramo spremeniti ter narediti bolj človeškega,« piše sveti oče.

Potrebujemo mlade, ki se zanimajo za druge

»Svetovni dnevi mladih so bili vedno protistrup za 'balkončkarje', za omrtvičenost, zaradi katere se izbere kavč, za nezainteresiranost,« zapiše papež in spomni, kako so vključili, ganili in izzvali celotne generacije moških in žensk. »Svetovni dan mladih je dogodek milosti, ki prebuja, razširi obzorje, spodbudi srčne želje, pomaga sanjati in gledati onkraj. Je posejano seme, ki lahko rodi dobre sadove. Danes zelo potrebujemo mlade, ki so prebujeni, ki želijo odgovoriti na Božje sanje, ki se zanimajo za druge. Mlade, ki odkrijejo veselje in lepoto življenja, ki ga živijo za Kristusa v služenju drugim, najrevnejšim in trpečim.«

Vsaka dobra komunikacija in vsaka dobra novica temeljita na osebnem srečanju s stvarnostjo, okoliščinami in osebami.

Samo navdušen časnikar lahko navduši bralce

Papež Frančišek ob koncu izrazi zadovoljstvo nad načinom, kako avtorica knjige predstavlja svetovne dneve mladih, ko jih umešča v čas in navede tudi glavne dogodke, ki so se takrat zgodili v svetu in Cerkvi. »Zelo mi je všeč, da je v središču pripovedovanja to, kar ji je kot časnikarki, opazovalki in vernici ostalo po teh izkušnjah. Da je bila osebno udeležena, je neprimerljivo s spremljanjem z razdalje.«

Frančišek poudari, da vsaka dobra komunikacija in vsaka dobra novica temeljita na osebnem srečanju s stvarnostjo, okoliščinami in osebami. »Naloga časnikarja ni opazovanje dogajanja od zunaj in ravnodušno razčlenjevanje. Kdor sporoča in obvešča, mora dopustiti, da stvarnost nanj naredi vtis, in tako jo bo lahko pripovedoval ter navdušil svoje poslušalce in bralce. Samo tisti, ki se pustijo navdušiti in ganiti, lahko navdušijo in ganejo svoje poslušalce in bralce.«