Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja (Mr 9,30-37) pripoveduje, da so med potjo proti Jeruzalemu učenci razpravljali, kdo med njimi je največji. Tedaj jim je Jezus namenil zelo močan stavek, ki je veljaven tudi za nas danes: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« 

Če hočeš biti prvi, pojdi v vrsti na zadnje mesto in služi vsem.  S tem klenim stavkom je Gospod napovedal spremembo. Na glavo je obrnil kriterije, kaj zares velja. Vrednost neke osebe ni več odvisna od vloge, ki jo ima, od uspeha, ki ga ima, od dela, ki ga opravlja, od denarja v banki. Ne, ni odvisna od tega, veličino in uspeh Božje oči merijo drugače, upoštevajo služenje. Ne to, kar kdo ima, ampak to, kar kdo da. 

Hočeš biti prvi? Služi. To je pot.

Danes je beseda služenje rahlo zbledela in v uporabi obrabljena. Toda v evangeliju ima natančen in konkreten pomen. Služiti ni izraz za usluge, ampak pomeni delati kot Jezus, ki je, če v nekaj besedah povzamemo njegovo življenje, rekel, da ni »prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel« (Mr 10,45). Tako je rekel Gospod. 

Če hočemo torej hoditi za Jezusom, moramo hoditi po poti, ki jo je on sam zarisal, po poti služenja. Naša zvestoba Gospodu je odvisna od naše razpoložljivosti za služenje. To pa pogosto stane, ker pozna križ. Pa vendar, bolj ko rasteta skrb in razpoložljivost, bolj postajamo v sebi svobodni, vedno bolj podobni Jezusu. 

Bolj ko služimo, bolj opazimo Božjo navzočnost. Še zlasti to velja, ko služimo tistemu, ki nam ne more povrniti, torej ubogim; ko z nežnostjo in sočutnostjo objamemo njihove težave in potrebe, tam odkrijemo, da nas ljubi in objema Bog.

Dragi bratje in sestre, potem ko nas je evangelij nagovoril, si zastavimo vprašanja: Ali se jaz, ki hodim za Jezusom, zanimam za tiste, ki so najbolj zapostavljeni? Ali pa kakor učenci tistega dne stremim po osebni nagradi? Ali življenje razumem kot tekmovanje, da si na škodo drugih napravim prostor, ali pa verjamem, da biti prvi pomeni služiti? In še konkretneje, ali posvetim čas kakšnemu »majhnemu«, osebi, ki nima sredstev, da bi povrnila? Skrbim za koga, ki mi ne more povrniti, ali samo za svoje sorodnike in prijatelje? To so vprašanja, ki si jih zastavimo.