Papež je današnji nedeljski nagovor pričel z naslednjimi besedami: »V današnjem bogoslužju evangelij pripoveduje o prvi Jezusovi pridigi v njegovem kraju Nazaretu. Izid je grenak, saj namesto odobravanja naleti na nerazumevanje in tudi sovražnost.«

Znameniti Jezusov stavek, ki je postal pregovor 

»Njegovi rojaki raje kot besedo resnice hočejo čudeže in čudežna znamenja. Gospod jih ne stori in oni ga zavrnejo, kajti pravijo, da ga že poznajo kot otroka, saj je Jožefov sin in tako naprej,« je nadaljeval papež. Ob tem Jezus izgovori stavek, ki je postal pregovor za vedno: »Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.« 

»Te besede razodevajo, da Jezusov neuspeh ni bil povsem nepredvidljiv. Poznal je svoje, poznal je srce svojih, vedel je za tveganje, v katero se podaja, računal je z zavrnitvijo. Ob tem se lahko vprašamo: če je bilo torej tako, čeprav že predvideva neuspeh, zakaj vseeno gre v svoj domači kraj? Zakaj delati dobro ljudem, če le-ti niso pripravljeni tega sprejeti?« se je vprašal papež in nadaljeval: »To je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljamo tudi mi. Gre za vprašanje, ki nam pomaga bolje razumeti Boga. On se pred našimi zaprtostmi ne umakne nazaj, ne začne zavirati svoje ljubezni. Kljub našim "zaprtostim" gre naprej. Odsev tega vidimo v starših, ki se zavedajo nehvaležnosti otrok, a jih zaradi tega ne prenehajo ljubiti in jim delati dobro. Bog je takšen, vendar še na veliko višjem nivoju.«

Bog nas danes vabi, da verjamemo v dobro in da ne opustimo nobene priložnosti, da bi delali dobro.

Ali znamo mi sprejeti Jezusa? 

»V tem, kar se je zgodilo v Nazaretu, najdemo še nekaj drugega,« nas je opozoril papež. »Sovražnost "njegovih" do Jezusa nas izziva, kajti oni ga niso sprejeli, kaj pa mi? Da bi to preverili, poglejmo na zgleda sprejema, ki ju Jezus danes predlaga rojakom in tudi nam. Dva tujca sta: vdova iz Sarepte na Sidónskem in Sirec Naamán. Oba sta sprejela preroke: prva Elija, drugi Elizeja. Vendar pa to sprejetje ni bilo lahko. Vdova in Naamán sta v razpoložljivosti in ponižnosti to sprejela. Način, kako sprejeti Boga, je vedno ta, da smo razpoložljivi in ponižni. Vdova in Naamán nista zavrnila poti Boga in njegovih prerokov. Bila sta poslušna in ne toga ter zaprta.«

Kdor išče zgolj čudeže, ne bo našel Jezusa

»Bratje in sestre, tudi Jezus hodi po poti prerokov. Predstavlja se takšen, kakršnega mi ne bi pričakovali. Ne najde ga tisti, ki išče čudeže, kajti če bomo iskali čudeže, ne bomo našli Jezusa, kdor išče nove senzacije, notranja doživetja, čudne stvari, ne! Kdor išče mogočno vero in zunanja znamenja, ga ne najde. Najde pa ga tisti, ki sprejme njegova pota in njegove izzive brez pritoževanja, brez sumničenja, brez kritike in razpotegnjenih obrazov.«

Jezus od tebe zahteva, da ga sprejmeš v vsakodnevni resničnosti, ki jo živiš.

»Sprejeti Jezusa v tistem, ki ti je vsak dan blizu v konkretnosti potreb, v problemih tvoje družine, v starših, v otrocih, v starih starših. Boga sprejmemo v tem. V tem je On, ki nas vabi, da se očistimo v reki razpoložljivosti in v številnih zdravilnih kopelih ponižnosti. Za srečanje z Bogom, za razpoložljivost, da se srečamo z Njim, je potrebna ponižnost,« je prepričan papež. 

Gospod nas vedno preseneča 

»In mi, sprejemamo ali pa smo podobni njegovim rojakom, ki so mislili, da vedo vse o njem? Morda po vseh teh letih kot verniki mislimo, da s svojimi zamislimi in sodbami dobro poznamo Gospoda. Tveganje pri tem je, da se navadimo na Jezusa. In kako se navadimo? Tako, da se zapremo pred novostmi v trenutku, ko On trka na vrata in ti govori o novi stvari ter hoče vstopiti vate. Izstopiti moramo iz tega, da smo neomajni v svojih stališčih.  Gospod od nas zahteva dojemljiv um in preprosto srce. Ko ima kdo dojemljiv razum in preprosto srce, ima sposobnost pustiti se presenetiti, čuditi se. Gospod nas vedno preseneča in to je lepota srečanja z Jezusom.« S temi besedami je sveti oče zaključil današnji nagovor.