Kot je izpostavil sveti oče, moliti v težkih situacijah pomeni poslušati glas, ki lahko v nas prebudi isti pogum kot pri Jožefu. Posebej je opogumil mame in očete, ki se soočajo z različnimi težavami svojih otrok, z boleznijo ali celo smrtjo: »Dragi starši, ne prestrašite se, čeprav je veliko bolečine. A pomislite na Jožefa, naj vam pomaga!«

Sveti Jožef – mož, ki sanja 

»Danes bi se želel ustaviti pri liku svetega Jožefa kot moža, ki sanja,« je svoj nagovor začel papež Frančišek. »V Svetem pismu kot tudi v kulturah starodavnih ljudstev so sanje veljale za sredstvo, s katerim se je razodeval Bog. Sanje simbolizirajo duhovno življenje vsakega od nas, tisti notranji prostor, ki ga je vsak poklican gojiti in varovati, kjer se Bog razodeva in nam pogosto govori. A prav tako moramo povedati, da v nas ni le glasu Boga: so tudi drugi glasovi. Na primer glasovi naših strahov, glasovi preteklih izkušenj, glasovi upanj; prav tako je glas hudega duha, ki nas hoče prevarati in zbegati. Zato je pomembno, da nam uspe prepoznati Božji glas med drugimi glasovi. Jožef pokaže, da zna gojiti potrebno tišino in predvsem sprejeti prave odločitve ob besedi, ki mu jo Gospod sporoča v notranjosti.« 

Sveti Jožef je bil v Svetem pismu kar na štirih mestih v sanjah opomnjen, kaj naj stori. »V tem trenutku mislim na mnoge osebe, ki jih tlači teža življenja in ne zmorejo več ne upati ne moliti. Sveti Jožef naj jim pomaga, da se bodo odprli za pogovor z Bogom, našle luč, moč in mir,« je dejal papež. 

Sveti Jožef, ti si mož, ki sanja, nauči nas obnoviti duhovno življenje kot notranji prostor, kjer se Bog razodeva in nas rešuje. Odstrani nam misel, da je molitev nekoristna; pomagaj nam, da se bomo odzvali na to, kar nam kaže Gospod. Naj naše razmišljanje osvetli luč Duha, naše srce naj opogumi Njegova moč in naše strahove naj reši Njegovo usmiljenje. Amen.

»Mislim tudi na starše, ki imajo težave s svojimi otroki. Otroci z mnogimi boleznimi, bolni otroci, tudi s trajnimi boleznimi. Koliko je tukaj bolečine. Starši, ki vidijo umreti otroke zaradi bolezni, ali pa mladi, ki zaradi neprevidnosti končajo v prometni nesreči, o čemer beremo vsak dan v časopisih. Starši, ki vidijo otroke, kako jim ne gre v šoli in ne vedo, kaj storiti. Mnogi problemi staršev. Razmislimo, kako jim pomagati,« je svetoval sveti oče, nato pa nadaljeval: »V Buenos Airesu sem se zelo raznežil, ko sem se z avtobusom peljal mimo zapora in tam je bilo veliko mater. Saj mati ne zbeži pred problemom, pred otrokom, ki je naredil napako in je v zaporu, ne pusti ga samega, nastavi lice in ga spremlja. To je pogum: pogum očetov in mater, ki vedno spremljajo otroke, vedno. Prosimo, naj Gospod podeli vsem očetom in materam tak pogum, kot ga je dal Jožefu. In moliti moramo, da nam Gospod pomaga v teh trenutkih.«

Moliti, delati in ljubiti 

»Molitev je vedno neločljivo povezana z dejavno ljubeznijo. Samo ko molitev povežemo z ljubeznijo do otrok ali z ljubeznijo do bližnjega, lahko razumemo Gospodova sporočila. Jožef je molil, delal in ljubil – tri lepe stvari za starše: moliti, delati in ljubiti – in zato je vedno prejel vse, kar je potreboval v življenjskih preizkušnjah. Zaupajmo se njemu in njegovi priprošnji.« S temi besedami je papež Frančišek zaključil svoj današnji nagovor.