Delegacija ekumenskega patriarhata se je na praznik sv. Petra in Pavla udeležila slovesne svete maše v vatikanski baziliki. Njihova navzočnost pri evharističnem bogoslužju je bila po papeževih besedah »razlog velikega veselja zanj in za vse, saj vidno predstavlja bližino in bratsko ljubezen carigrajske Cerkve do Cerkve v Rimu«.

Danes rimska in carigrajska Cerkev nadaljujeta bratski in rodoviten dialog in odločno stopata po poti k vnovični vzpostavitvi polnega občestva.

Tradicionalna izmenjava delegacij med obema Cerkvama za praznik zavetnikov je »otipljivo znamenje, da smo presegli čas oddaljenosti in brezbrižnosti, ko smo mislili, da so ločitve nepopravljive,« je po navedbah Radia Vatikan dejal sveti oče. Danes obe Cerkvi nadaljujeta bratski in rodoviten dialog in odločno stopata po poti k vnovični vzpostavitvi polnega občestva. Papež je izrazil hvaležnost tistim, ki so to pot začeli: ob tem je posebej spomnil na ekumenskega patriarha Atenagoro, ki je umrl pred 50 leti, in ga imenoval »modrega in pogumnega pastirja«, ki ostaja vir navdiha. Patriarh Atenagora je vedno govoril o »Cerkvah sestrah in narodih bratih«, te besede pa so bile tudi iztočnica za nadaljnji papežev govor.

FOTO: Vatican Media

Kot kristjani smo dolžni izkazovati dejavno ljubezen

Kot je zatrdil Frančišek, je sprava med ločenimi kristjani kot prispevek k pomiritvi narodov aktualna bolj kot kdaj koli prej, saj danes svet znova pretresa kruto in nesmiselno vojno nasilje, v katerem se veliko kristjanov bori drug proti drugemu. Bratom in sestram, ki trpijo zaradi vojne, moramo pomagati: to je poziv k dejavni ljubezni, ki smo jo kot kristjani dolžni izkazovati do Jezusa migranta, reveža in ranjenega.

Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani (Mt 26,52).

Potrebno pa je tudi naše spreobrnjenje, da bi razumeli, kako oborožena osvajanja, širitve in imperializmi nimajo nič opraviti s kraljestvom, ki ga je oznanil Jezus, z Gospodom velike noči, ki je v Getsemaniju prosil učence, naj se odpovedo nasilju, naj spravijo meč na svoje mesto, »kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani« (Mt 26,52).

FOTO: Vatican Media

Kakšen svet želimo videti?

Przadevanje za edinost kristjanov ni zgolj notranje vprašanje Cerkva, pač pa je nujen pogoj za uresničitev pristnega univerzalnega bratstva, ki se kaže s pravičnostjo in solidarnostjo do vseh. Od nas kristjanov se zato zahteva resen premislek: kakšen svet bi radi videli, da bi nastal po tem strašnem prizoru spopadov in nasprotij? In kakšen prispevek smo zdaj pripravljeni ponuditi za bolj bratsko človeštvo? Kot verniki lahko odgovore na takšna vprašanja črpamo le iz evangelija: v Jezusu, ki nas vabi, naj bomo usmiljeni in nikoli nasilni, popolni kot Oče, ne da bi se prilagajali svetu.