28-krat o miru

V njegovem glasu je bilo čutiti posebno resnost, mir je v tem zgodovinskem trenutku, kot je dejal, »čedalje bolj ogrožen, oslabljen«. Beseda mir se je kot rdeča nit vlekla skozi govor; v 45 minutah jo je ponovil kar 28-krat.

Tri mesece po začetku vojne v Sveti deželi je Frančišek ob ponedeljkovem sprejemu diplomatov, akreditiranih pri Svetem sedežu, znova obsodil Hamasov napad – »to ni način reševanja sporov med narodi; ti spori se tako le še poslabšajo in vsem povzročijo trpljenje« –, pa tudi »zelo močan izraelski odziv«, ki je privedel do smrti tisočev Palestincev, večinoma civilistov, med njimi mnogih mladih in otrok, kar je povzročilo hudo humanitarno krizo in nedoumljivo trpljenje.

»Ko se zdi, da ni več razlikovanja med vojaškimi in civilnimi cilji, ni vojne, ki ne bi neselektivno prizadela civilnega prebivalstva,« je dejal Frančišek. Pozval je k takojšnjemu premirju, izpustitvi talcev in dostopu do humanitarne pomoči za Palestince. Ponovno se je zavzel za rešitev dveh držav in mednarodno zagotovljen poseben status za mesto Jeruzalem.

»Veliko žrtev in množično uničenje«

O dvoletni vojni, ki jo je Rusija začela proti Ukrajini, je dejal, da je povzročila »veliko število žrtev in množično uničenje«, dotaknil pa se je tudi spora med Armenijo in Azerbajdžanom in posledično težkih razmer za begunce. V obeh primerih je pozval k pogajanjem, spoštovanju mednarodnega prava in verske raznovrstnosti.

FOTO: Vatican Media

Frančišek je spregovoril še o drugih vojnah in sporih, ki zaznamujejo današnji svet, med drugim napetosti in vojne v Etiopiji in Sudanu, nestabilnih razmerah v Siriji, humanitarni stiski ljudstva Rohingya v Mjanmaru ter o humanitarnih krizah ljudstev v podsaharski Afriki, povezanih s terorizmom, politično nestabilnostjo in podnebnimi spremembami.

360 milijonov preganjanih kristjanov

Papež je spregovoril o »več kot 360 milijonih kristjanov po svetu«, ki zaradi svoje vere »trpijo visoko stopnjo preganjanja in diskriminacije« in pri tem izrecno omenil Nikaragvo – tam je bilo konec leta 2023 več duhovnikov na ukaz vlade znova aretiranih.

Frančišek je znova obsodil dejstvo, da je na svetu na voljo orožje v neverjetnem obsegu ter izdelovanje in posedovanje jedrskega orožja označil za nemoralno.

Proti nadomestnemu materinstvu

Pot miru po papeževih besedah zahteva spoštovanje pravic vseh, vendar je v zadnjih desetih letih prišlo do »poskusov uvedbe novih pravic v zadnjih desetletjih, ki niso povsem skladne s prvotno opredeljenimi pravicami in niso vedno sprejemljive. To je povzročilo ideološko kolonizacijo, pri kateri ima osrednjo vlogo teorija spola, ki je izjemno nevarna, saj v svoji zahtevi, da so vsi enaki, briše razlike«.

Papež, ki že od okrožnice Laudato Si' ponavlja, da je »vse povezano«, je pred diplomati izrecno obsodil nadomestno materinstvo. »Obžalovanja vredna se mi zdi praksa t. i. nadomestne matere, ki močno načenja dostojanstvo ženske in otroka,« je dejal.

Migracije in okolje

Glede migracij je poudaril, da hitro pozabimo, da imamo opraviti z obrazi in imeni ter spregledamo posebno poklicanost »našega morja« (mare nostrum), da ne postane grob, pač pa mesto srečanja in vzajemne obogatitve med posamezniki, ljudstvi in kulturami. Zavzel se je za uravnotežen pristop, ki regulira migracije in obenem spoštuje pravice in dostojanstvo posameznikov.

Frančišek se je dotaknil še podnebne krize, ki »zahteva čedalje nujnejši odgovor in polno sodelovanje vseh, tudi mednarodne skupnosti kot celote«. Izrazil je upanje, da bo sporazum, sprejet na nedavnem vrhu v Dubaju, vodil v »odločilno pospešitev ekološkega prehoda«.