Dolžnost kristjanov je po besedah papeža Benedikta XVI., da se vedno in povsod udejstvujejo v skladu z evangelijem – 'pa naj bo to v parlamentu ali pa na borzi', pri tem pa morajo vedno imeti pred očmi potrebe in stiske celotnega sveta. Politično ali gospodarsko delovanje ne sme biti prežeto z ideologijami, je sveti oče poudaril v uvodniku na vprašanje o smislu božiča za londonski 'Financial Times'.

Potrebno in mogoče je plodno sodelovanje kristjanov z ostalimi ljudmi. Evangelij nam za to ponuja številne navdihe. Posebej je papež izpostavil svetopisemsko načelo: »Cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega.«

Britanski časnik je papeža prosil za pisni prispevek o Jezusovem rojstvu po izidu njegove tretje knjige o Jezusu. Četudi je to malce neobičajno, je Benedikt XVI. z veseljem ugodil njihovi prošnji, so na vatikanskem tiskovnem uradu pojasnili objavo papeževega zapisa.

»Kristjani se borimo zoper revščino, ker priznavamo najvišje dostojanstvo slehernega človeka kot bitja, ustvarjenega po Božji podobi«, je zapisal papež v uvodniku. Verniki si prizadevajo za pravično porazdelitev zemeljskih virov, ker imajo 'kot upravitelji Božjega stvarstva dolžnost, da skrbijo za šibke in ranljive'. Upirajo se 'lakomnosti in izkoriščanju iz prepričanja, da velikodušnost in nesebična ljubezen – kot jih je učil in jim za to zgled dajal Jezus – vodi v polnost življenja'. Obenem iz krščanske vere izhaja potreba, da na svetu spodbujamo mir in pravičnost, je poudaril papež.

Kristjani bi morali cesarju dati zgolj tisto, kar mu pripada, ne pa tistega, kar sodi v Božjo pristojnost, še poudarja sveti oče. V zgodovini kristjani pogosto niso mogli izpolnjevati svojih dolžnosti – začenši s cesarstvom v antičnem Rimu pa vse do totalitarnih režimov v zadnjem stoletju. Pogosto je cesar poskušal prevzeti mesto Boga. »Če se kristjani branijo poklekniti pred lažnimi bogovi, to ne pomeni, da imajo zastarela stališča«, zatrjuje papež. Ravno nasprotno, ker imajo predstavo o človeku, ki je ne pogojuje posamezna ideologija, ta ne trpi nikakršnih kompromisov, Benedikt XVI. zaključuje svoj prispevek za 'Financial Times'.