Papež Frančišek je v včerajšnjem nagovoru ob odprtju sinodalnega zasedanja poudaril, da škofovska sinoda »ni kongres, ni parlament in tudi ne senat«. Ne gre za to, da bi s pogajanji dosegli nekakšen sporazum, temveč da bi se odprli delovanju Svetega Duha, je dejal sveti oče. Sinodalne očete je pozval k »apostolskemu pogumu, ponižnosti po meri evangelija in zaupni molitvi«.



Papežev nagovor je bil uvod v prvo zasedanje, na katerem se je zbralo okoli 27o škofov, kardinalov in redovnih predstojnikov. V naslednjih treh tednih bo Frančišek kot poslušalec prisoten vse dni plenarnih razprav, vendar sam ne bo več prevzel besede.

Papež je udeležence zasedanja spodbudil k odprtemu govoru, pa tudi k vsebinskim vprašanjem. Škofe je povabil, naj ne izgubijo poguma »zaradi svetnih skušnjav in otrdelosti srca, ki kljub dobrim namenom ljudi oddaljujejo od Boga«. Dediščina vere »ni muzej, temveč živi vir«.

Frančišek je kot primerne lastnosti udeleženca sinode imenoval odkritosrčnost, pastoralno in doktrinalno gorečnost, umnost in pokončnost. Sinoda predstavlja »Cerkev, ki je skupaj na poti, da bi stvarnost prebirala z očmi vere in s srcem Boga«; Cerkev, ki se sprašuje o zvestobi do verske dediščine, ki zanjo ne predstavlja muzeja, ki bi si ga veljalo zgolj ogledati in ohranjati«.

Na sinodi preko jezika vseh ljudi govori Sveti Duh, ki se pustijo voditi Bogu. Govori o Bogu, »ki vedno preseneča, o Bogu, ki se razodeva malim v stvareh, ki jih modrim in razumnim prikriva, o Bogu, ki je za človeka ustvaril dan počitka, o Bogu, ki je pustil 99 ovac in šel iskat eno samo izgubljeno, o Bogu, ki je vedno večji kot naša logika in naši izračuni«.

Sinoda bi lahko bila »prostor delovanja Svetega Duha« le v primeru, če bi se njeni udeleženci urili v »apostolskem pogumu, evangeljski ponižnosti in zaupni molitvi«, je nadaljeval papež. Apostolski pogum pomeni, »da prinašamo življenje, ne pa da iz svojega krščanskega življenja ustvarimo muzej spominov«. Evangeljska ponižnost pomeni, »da se osvobodimo predsodkov«, da prisluhnemo sobratom škofom in »se napolnimo z Bogom«. Pri odnosu z verniki takšna evangeljska ponižnost pripomore k temu, »da ne kažemo s prstom na druge, temveč jih primemo za roko in jim pomagamo, ne da bi se nam zdelo, kako smo jim v breme«. »Zaupna molitev« pa je »delovanje srca, ki se odpre Bogu, ko naši glasovi umolknejo in slišimo le nežni Božji glas, ki nam govori v tišini«.

Ob koncu uvodnega nagovora se je papež za posluh zahvalil ne le sinodalnim očetom, temveč tudi zbranim časnikarjem, ki s sinode iz Rima poročajo po vsem svetu. »Hvala vam za vašo marljivo udeležbo in občudovanja vredno pozornost«, je zaključil papež Frančišek.

Po koncu papeževega nagovora je spregovoril še glavni tajnik sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri. Kot je dejal, je »današnja družina ogrožena bolj kot kdaj koli, tako od zunaj kot tudi od znotraj«. Naloga tritedenskega škofovskega zasedanja z 270 škofi in 90 drugimi udeleženci je povezati rezultate dolgotrajnega in temeljitega pripravljalnega procesa in jih predstaviti v obliki, ki bo uporabna za Cerkev.

Po besedah kardinala Baldisserija je 14. redna škofovska sinoda pripravljena tako temeljito kot doslej še nobeno zasedanje. Lansko jesen so škofje o zakonski zvezi in družini razpravljali že na dvotedenski izredni sinodi, ki sta se je udeležili 102 škofovski konferenci ter 400 drugih cerkvenih ustanov in pobud, kar je glavni tajnik sinode označil kot dokaz velikega zanimanja za to temo. Delovni dokument, rezultat izredne sinode, nudi široke temelje za razprave v naslednjih treh tednih, ki naj bi bile učinkovitejše in bolj dialoške kot na prejšnjih sinodah. Posvetom v 13 manjših jezikovnih skupinah naj bi pripisali večjo težo.

Da bi bolj povezali razprave, si bodo te vsak teden sledile kot trije deli delovnega dokumenta. Prvi teden je posvečen analizi položaja družine v današnji družbi, drugi teden bo namenjen cerkvenim izjavam glede tega vprašanja, v tretjem tednu pa bodo udeleženci razpravljali o posebnih izzivih za Cerkev.

Konec vsakega tedna bo posebna komisija pripravila lastno poročilo in ga dala na glasovanje. To besedilo bo na koncu del sklepnega dokumenta. 22. oktobra naj bi še enkrat razpravljali o celotnem besedilu in o njem še zadnjič glasovali. Nato bo dokument izročen papežu, je poudaril kardinal Baldisseri. Sveti oče bo odločil, kaj bo z dokumentom naredil.

Vir: Kathpress
Foto: VR / ANSA