Pred tem se je sveti oče v zasebni avdienci srečal s tamkajšnjim pravoslavnim nadškofom Krizostomom II., poroča avstrijski Kathpress. V nagovoru svetemu sinodu je papež zbrane konkretno prosil za pomoč pri vesoljni sinodi do leta 2023. S sinodalnim zasedanjem želi Katoliška cerkev znova odkriti »sinodalno razsežnost« Cerkve. »In pri tem čutimo potrebo, da bi še intenzivneje sodelovali z vami, dragi bratje, ki nam z vašo izkušnjo sinodalnosti zares lahko pomagate,« tako papež Frančišek.

FOTO: Vatican Media

Sveti Duh želi, da se s ponižnostjo in spoštovanjem spet zbližamo

Sveti oče je v nadaljevanju še dejal: »Gotovo je na področju naših odnosov zgodovina odprla številne jarke med nami, toda Sveti Duh želi, da se s ponižnostjo in spoštovanjem spet zbližamo« in da se ne prepustimo »delitvam preteklosti«. Obe Cerkvi namreč rasteta iz istih apostolskih korenin.

Obe Cerkvi rasteta iz istih apostolskih korenin.

Ob tem ne ena ne druga stran ne smeta dopustiti, da bi ju ohromil strah pred odpiranjem v svet in pred pogumnimi dejanji. »Ne sledimo tisti 'nezdružljivosti razlik', ki nima potrditve v evangeliju,« je pozval Frančišek: »Kolikokrat smo se kristjani v zgodovini ukvarjali z nasprotovanjem drugim, namesto da bi poslušno sprejeli Božjo pot, ki teži k temu, da razdeljenosti znova sestavi v ljubezni do bližnjega.« Pomembno je, tako papež, da govorimo o Cerkvi kot o »skupni Materi«.

FOTO: Vatican Media

Pravoslavni nadškof kritičen do Turčije

Nadškof Krizostom II. je v svojem nagovoru poudaril, da se Ciper upravičeno imenuje »vrata krščanstva v poganski svet«, ob tem pa izrekel odločno kritiko turški zasedbi severnega dela otoka. Krščanski prebivalci so bili »z neverjetno krutostjo« pregnani iz svoje domovine, starodavna klasična kultura je uničena. 80-letni nadškof je zato papeža Frančiška pozval, naj podpre Cerkev na Cipru – »za zaščito in spoštovanje naše kulturne dediščine in za prevlado neprecenljivih vrednot krščanske kulture, ki jih Turčija danes grobo krši«. Turčija je z zasedbo severnega dela Cipra leta 1974 razvila »načrt za etnično čiščenje«, je dobesedno izjavil pravoslavni nadškof.

Ciper se upravičeno imenuje vrata krščanstva v poganski svet.

Krizostom II. je spomnil tudi na Frančiškovega predhodnika Benedikta XVI., ki je za Ciper večkrat posredoval pri nemški vladi. Z njegovo pomočjo so na Ciper vrnili 500 fragmentov bizantinske kulture, ki so jih turški arheologi prepeljali v München.

FOTO: Vatican Media

Priznanje ekumenskemu dialogu

Nadškof Krizostom II. je obenem poudaril, da je Pravoslavna cerkev na Cipru »v odličnih odnosih« z vsemi drugimi Cerkvami in da si z vsemi prizadeva za dialog: »Pozdravljamo trenutni dialog med ekumenskim patriarhatom in Katoliško cerkvijo v Rimu ter molimo za njegov uspeh.«

Prava pot vodi le prek resnično iskrenega dialoga.

Dialog so vzpostavili tudi z muslimani na Bližnjem vzhodu, ki pa so ga bili primorani zaradi naraščajočih napetosti na tem območju znova prekiniti. »Kljub temu trdno verjamemo, da bomo zmogli na miren način odpraviti mnenjske razlike, pa naj gre za tiste na civilnem ali verskem področju,« tako pravoslavni nadškof. Prava pot namreč po njegovih besedah vodi »le prek resnično iskrenega dialoga«.