Papež Frančišek se je prvi dan obiska v Mozambiku po srečanju s predstavniki države in civilne družbe ter mladimi sestal še s predstavniki krajevne Cerkve. Pozval jih je, naj se pogumno in prilagodljivo zoperstavijo izzivom prihodnosti. Kristjani pogosto pozabljamo, »da je obljubljena dežela pred nami, ne za nami«. Kdor objokuje preteklost, okameni, je sveti oče opozoril med srečanjem s škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami v stolnici Naše Gospe Brezmadežnega spočetja v mozambiški prestolnici Maputo. »Namesto da bi oznanjali 'dobro novico', oznanjamo nekaj dolgočasnega, kar ne privlači nikogar in nikomur ne vname srca.«

Zaradi »krize duhovniške istovetnosti« bi morali tudi v Afriki opustiti ustaljene navade, je dejal papež. Namesto da duhovniki lastno delo istovetijo »z določenimi obredi, srečanji in pogovori, kjer je mesto, ki ga zasedajo med srečanjem, pri mizi ali v dvorani, hierarhično, v prvih vrstah, bi se morali vrniti v kraje, v katerih so bili poklicani, kjer je bilo jasno, da sta pobuda in moč Božji. »Ure in dneve posvetimo spremljanju matere z AIDS-om, otroka, ki je ostal sirota, babice, ki skrbi za številne vnuke,« ali pa mladim, ki v mestu ne najdejo zaposlitve, je papež spodbudil okoli 500 cerkvenih sodelavcev.

V približno polurnem nagovoru je Frančišek spregovoril tudi o problemih inkulturacije. Pri tem se je oprl na poročila enega izmed mozambiških škofov, enega duhovnika, ene redovnice in ene katehistinje. Vse zbrane je spodbudil, naj krščansko blagovest vedno znova povezujejo s tisto kulturo, v kateri tisti trenutek oznanjajo. Katehistinja je pred tem potožila, da številna afriška izročila v Cerkvi še vedno niso dobrodošla. Procesi inkulturacije so sicer dolgotrajni, je priznal papež. Toda če nas pri tem hromi strah, ne moremo biti ustvarjalni, temveč obtičimo v znanem udobju, »ne da bi dosegli kakršen koli napredek«. Cerkev s tem izgubi priložnost, da je soudeležena v zgodovinskem procesu, in postane zgolj »opazovalka sterilne stagnacije Cerkve«.

Pri nadaljnji izgradnji dežele Cerkev ne sme biti »del problema spornih pristojnosti, zaničevanja in razdeljenosti,« je opozoril Frančišek, »temveč del rešitve, prostora, v katerem je možno spoštovanje, medsebojna izmenjava in dialog.«

Obisk projekta za otroke z ulice v Maputu

Ob koncu enournega srečanja v maputski stolnici se je papež odpravil na zasebni obisk cerkvenega središča za otroke z ulice. Dom »Matej 25«, ustanovljen pred približno letom dni, oskrbuje več redovnih skupnosti, ki pomagajo otrokom in mladim na ulicah Maputa, med drugim z deljenjem obrokov in higienskih pripomočkov ter s svetovanjem.

Papež je med obiskom blagoslovil spominsko ploščo svojega obiska v Mozambiku in se pogovoril s sodelavci doma. Ob prihodu ga je tudi tu pozdravil predsednik Filipe Nyusi. V kapeli doma so ga sprejele tri redovnice in duhovnik, člani vodstva ustanove. Pred odhodom se je Frančišek pogovoril še z mladimi, ki v domu iščejo pomoč.

Ime ustanove, »Matej 25«, spominja na Jezusove besede iz 25. poglavja evangelija po Mateju, v katerem reče: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Papež ta odlomek večkrat navaja v svojih nagovorih.

Po vrnitvi na nunciaturo, kjer je prenočil, se je papež po vatikanskih navedbah srečal še z mozambiškimi jezuiti. Ker je sam član jezuitskega reda, se na potovanjih v tujino vedno srečuje tudi s svojimi sobrati.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican News / YouTube