Papež Frančišek v zapisu spodbuja k ustvarjalni in zavestni uporabi digitalnega sveta kot prostora, kjer Cerkev lahko pričuje o lepoti krščanskega življenja, čeprav virtualno ne more nikoli nadomestiti osebnega srečanja, poroča Radio Vatikan.

Knjigo »Cerkev v digitalnem svetu« je uredil italijanski časnikar Fabio Bolzetta, nastala pa je na podlagi 150 video posnetkov, ki jih je kot učno gradivo pripravilo Združenje italijanskih katoliških strokovnjakov za splet (WECA). Razvija razmišljanja na štirih ravneh (razmisliti, odkriti, deliti, objaviti), ob tem pa predlaga konkretne načine za navzočnost na spletu in družbenih omrežjih. Poglavja so recimo namenjena uporabi Instagrama za pastoralne namene ter Facebook profila za duhovnike in posvečene osebe, in poskušajo odgovoriti na vprašanja, ko so: kaj je treba vedeti o Twitterju, ali se Tik Tok lahko uporablja kot vzgojno sredstvo, kako pripraviti spletno stran župnije in podobno.

Iz krize nikoli ne pridemo enaki kot prej, ven pridemo ali boljši ali slabši.

Vedno pogostejše poseganje po spletu, tudi v pastoralne namene, je zagotovo močno spodbudila koronaepidemija in ravno tu začne svoj predgovor papež Frančišek. Najprej spomni na že večkrat izrečene besede, da »iz krize nikoli ne pridemo enaki kot prej, ven pridemo ali boljši ali slabši«. Težko obdobje, ki ga je človeštvo živelo zaradi epidemije, je jasno pokazalo, da »iz krize lahko pridemo skupaj«, prav tako pa smo se tudi zavedli, kako »koristna so lahko tehnologija in družbena omrežja«. To smo opazili v obdobjih zaprtosti, ko se ni bilo mogoče srečevati, skupaj obhajati evharistije, biti blizu bolnim, se združiti v molitvi ob sorodniku ali prijatelju, ki nas je zapustil: »Kot bi nam bilo vzeto vse, kar smo imeli za samoumevno, in smo bili postavljeni pred svojo krhkost.«

Takrat so mnogi storili vse, da bi ohranili žive odnose med ljudmi in skupnostmi, pri čemer papež misli na »številne duhovnike, ki so dobro uporabljali tehnologijo in družbena omrežja in omogočili udeležbo pri maši, da bi tako Božje ljudstvo ohranilo stik z Božjo besedo«. Družbena omrežja se se uporabljala za ohranjanje stikov, sporočanje potreb, da ljudje ne bi bili preveč osamljeni, za organizacijo dobrodelnih pobud, da bi videli obraze drug drugega. »Strokovnjaki pravijo, da bodo nekatere spremembe, ki so se zgodile zaradi pogostejše uporabe tehnologije za virtualna srečanja, verjetno ostale še dolgo po koncu izrednih razmer epidemije,« piše sveti oče.

Med koronaepidemijo so mnogi storili vse, da bi ohranili žive odnose med ljudmi in skupnostmi.

Papež nadaljuje, da so mnogi duhovniki v tistem času postali ustvarjalni pri ohranjanju stika z verniki in njihovem spremljanju. Seveda so se pojavljale tudi napake in skrajnosti, toda »ko so ti poskusi v središče postavili sporočilo, ki ga je bilo treba posredovati, in ne protagonizma komunikatorja, moramo priznati, da so bili koristni«.

FOTO: Tatjana Splichal

Združenje italijanskih katoliških strokovnjakov za splet (WECA) se je v zadnjih dveh letih srečalo in pogovarjalo z duhovniki vseh starosti, ki so si tudi z novimi tehnologijami prizadevali ohraniti povezanost z občestvom. Uporaba telefona zaradi prepovedi udeležbe družinskih članov na pogrebu, spodbujanje spletnih srečanj, da bi bili navzoči in blizu, so še bolj povečali digitalno uporabo tudi na področju pastoralne oskrbe.

Virtualno srečanje ne nadomesti in nikoli ne more nadomestiti srečanja v navzočnosti.

»Ta faza je bila vsekakor izjemna, predvsem kar se tiče izkušnje spletnih prenosov obhajanj. Virtualno srečanje ne nadomesti in nikoli ne more nadomestiti srečanja v navzočnosti,« izpostavlja sveti oče. Telesna navzočnost pri lomljenju evharističnega kruha in kruha ljubezni, pogled drug drugemu v oči, objem, biti drug ob drugem pri služenju Jezusu v revnih, stisniti roko bolniku - vse to so »izkušnje, ki sodijo v naš vsakdan in jih ne more nadomestiti nobena tehnologija ali družbeno omrežje«. Pri tej izjemni rasti, ki jo zaznamuje veliko ustvarjalnosti in velikodušnosti, je potrebna nova zavest, tako papež Frančišek.

»Velikodušnost in spontanost, ki sta zaznamovali obdobje izrednih razmer, je treba zdaj dopolniti z ustrezno formacijo. Veliko je še treba storiti, da bi skupaj rasli v zavedanju pomembnosti in tudi tveganj, povezanih z uporabo teh orodij. Zares je treba storiti še veliko, da se naučimo resnično poslušati; da bomo vključili in usposobili mlade, ki bodo znali oživiti župnijske spletne strani. Splet in družbena omrežja lahko uporablja tisti, ki priča o lepoti krščanske vere, ki ponuja zgodbe o veri in živeti dobrodelnosti, ki v današnjem jeziku sporoča izjemno novost evangelija in posluša, kot so se apostoli in učenci tega naučili od Jezusa.«

Vemo, da samo osebno, ne anonimno srečanje z Jezusom spremeni življenje.

Ker smo vse to izkusili, vemo, da samo osebno, ne anonimno srečanje z Jezusom spremeni življenje. To vemo, ker je to naša vsakdanja izkušnja, da »je treba ljubezen gojiti s pogostostjo, poslušanjem in vsakdanjim skupnim življenjem«. Vemo, da virtualno nikoli ne more nadomestiti lepote srečanj iz oči v oči. Toda živimo tudi v digitalnem svetu in tudi tu moramo živeti kot kristjani. Morda bodo mladi, izhajajoč iz svoje vere, jutri lahko postali »protagonisti novih oblik družbene in bolj človeške komunikacije, ki je sposobna bolj prisluhniti in zares deliti«. Kajti tudi splet, prostor, kjer se včasih zdi, da prevladuje najglasnejši glas in onesnaževanje z lažnimi novicami, lahko postane prostor srečanja in poslušanja. Zaradi spleta se ne bomo počutili osamljeni, če bomo zares »sposobni povezovanja« in če »virtualni prostor ne bo nadomestil, temveč pomagal pri oblikovanju naših družbenih odnosov«.