»Sopotniki smo! In danes praznujemo dva časnikarska izvedenca, ki sta vedno spremljala papeže, novice o Svetem sedežu in o Katoliški cerkvi na splošno.« Tako je sveti oče predstavil Valentino Alazraki in Philipa Pullello, ki jima je podelil naziv »dame« oz. »viteza« Velikega križa reda sv. Pija.

»Koliko skupnih izkušenj, koliko potovanj, koliko dogodkov sta osebno doživela in pripovedovala vašim televizijskim gledalcem ali bralcem!« je papež povedal starostima vatikanskega časnikarstva. Z odlikovanjem Alazrakijeve in Pullelle pa se je papež po lastnih besedah želel »na nek način pokloniti vsej vaši delovni skupnosti ter reči, da vas ima papež rad, vam sledi, vas spoštuje in vas ima za dragocene«.

Poslanstvo

»Časnikarstvo,« je dejal sveti oče, »ne pomeni zgolj izbire poklica, to je poslanstvo,« ki vključuje razlaganje sveta in ga delati malce manj nepreglednega, da bi bilo ljudi malce manj strah in da bi drug na drugega gledali z malce večjim zaupanjem. Pridobivanje in obdelava idej za novico je zahtevna in zapletena naloga, saj pri tem obstaja tveganje, »da popustite pritisku novic, namesto da bi jih uspeli osmisliti«. Zato je papež z namenom, »da ohranjate in gojite tisti smisel poslanstva, ki je na začetku vaše izbire«, zbrane spodbudil, naj v mislih vedno ohranijo tri vrline dobrega časnikarstva: poslušanje, poglabljanje in pripovedovanje.

K časnikarstvu se po papeževih besedah ne pride predvsem tako, da se izbere poklic, ampak da se vrže v poslanstvo, podobno kot zdravnik, ki študira in dela, da bi bilo zlo na svetu ozdravljeno.

Poslušanje

Poslušanje, je pojasnil papež, pomeni imeti potrpežljivost, da se iz oči v oči srečujemo z osebami, s katerimi je treba pripraviti pogovor, pa s protagonisti zgodb, ki jih pripovedujemo, ter z viri, od katerih prejemamo novice. To pomeni, da moramo stvari opaziti, biti navzoči, da lahko bralcem ali poslušalcem posredujemo določene podrobnosti, vtise in celostne opise. To pomeni, da se izognemo »tiraniji, da ste vedno na družbenih omrežjih, na spletu,« je pojasnil papež in dodal, da je to zelo težko. Dobro časnikarstvo, ki posluša in vidi, potrebuje čas, saj vsega ni mogoče povedati prek elektronske pošte, telefona ali zaslona. Sveti oče je pri tem spomnil na letošnjo poslanico ob svetovnem dnevu komunikacij, v kateri je zapisal, da svet potrebuje časnikarje, ki so pripravljeni »obrabiti podplate svojih čevljev«, oditi iz svojih uredništev in pisarn, se odpraviti v mesta, srečevati ljudi in preverjati razmere, v kakršnih živimo v današnjem svetu.

Časnikarji se morajo izogniti tiraniji, da so vedno na družbenih omrežjih, na spletu.

Poglabljanje

Drugič: vsako novico, vsako dejstvo, o katerem govorimo, je treba poglobiti in raziskati. Žal mnogi ljudje oblikujejo svoje mnenje na podlagi nepregledne množice informacij, ki so dostopne na spletu in družbenih omrežjih, kjer včasih prevlada logika poenostavljanja in nasprotovanja. Zato je zelo pomembno, da dobro časnikarstvo temelji na poglobljeni analizi.

Vse informacije o Svetem sedežu niso vedno nove ali revolucionarne.

Poleg ponudbe, ki je na voljo na spletu, lahko dobro časnikarstvo ponudi kontekst, predhodne podatke, ključ za razlago besedila, v pomoč pri umestitvi dogodka, ki se je zgodil. V luči tega je papež poudaril, da vse informacije o Svetem sedežu »niso vedno nove ali revolucionarne«. Cerkveni izročilo in cerkveni nauk se še naprej razvijata in se soočata z vedno novimi zahtevami časa, v katerem živimo, in se osvetljujeta z evangelijem.

Pripovedovanje

Nazadnje pa mora biti dober časnikar radoveden glede stvarnosti okoli sebe in o njej navdušeno pripovedovati. Časnikar si včasih dovoli, da se ga dotaknejo, včasih celo »ranijo« določene zgodbe, da bi jih zmogel svojim brlacem posredovati na ponižen način. »Danes nujno potrebujemo časnikarje, ki so strastni spremljevalci dogajanja v vsakdanjem življenju, ki znajo najti zaklade, pogosto skrite v gubah naše družbe,« in o njih pripovedovati, ob tem pa dopustiti, da tudi nanje naredijo vtis in jim razširijo obzorja.

Cerkev ni politična organizacija, parlament ali velika multinacionalka, ki temelji na tržnih strategijah.

Papež se je ob koncu nagovora zahvalil tudi vsem časnikarjem, ki so poročali o tem, »kaj vse je narobe v Katoliški cerkvi in pripomogli k dejstvu, da se je zaslišal glas žrtev spolnih zlorab, tako da jih Cerkev ni mogla preprosto pomesti pod preprogo«.

Navzoče je spomnil, da Cerkev »ni politična organizacija, parlament ali velika multinacionalka, ki temelji na tržnih strategijah«. Cerkev sestavljajo možje in žene, ki so grešniki, zato tudi ustanova včasih zapade v posvetne skušnjave. Toda Cerkev je bila rojena in živi za to, da odseva Kristusovo luč ter da vernike vodi v Njegov usmiljen objem, ki je na voljo vsem ljudem.