Največje nevarnosti za vero danes po besedah papeža Benedikta XVI. ne predstavlja več običajni ateizem, pač pa popolna brezbrižnost glede vprašanja o obstoju Boga. Dejanskega izziva v sodobnem času ne predstavlja toliko zanikanje Božjega obstoja, pač pa stališče, da je stremljenje k absolutni resnici za vsakodnevno življenje povsem nepotrebno, je dejal papež v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu. Sveti oče je obenem izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da vera v današnjem času pogosto ostaja površinska in nima nikakršnega vpliva na človekovo življenje. Takšne izrazne oblike ‘dejavnega ateizma’ so na koncu koncev ‘še bolj uničujoče’ kot teoretično zanikanje Božjega obstoja v preteklih stoletjih, meni Benedikt XVI.

Sveti oče je obenem poudaril, da je danes v primerjavi s preteklostjo precej težje izpovedovati krščansko vero. Nekdaj je bila vera za večino družbe samoumevni sestavni del vsakdanjega življenja. Zagovarjati in braniti so se morali neverujoči. Danes pa je ravno obratno, vernik mora biti vedno pripravljen navajati razloge za svojo vero. Te naj bi ateistom, skeptikom in brezbrižnežem predstavljali ‘previdno in spoštljivo’.

Trije načini obstajajo, da spoznamo Boga, je nadaljeval Benedikt XVI.: preko sveta, preko človeka in preko vere. Resnico lahko najdemo v notranjosti posameznika, v njegovi vesti, ki sprašuje po dobrem in stremi k neskončnem, pa tudi v raznoliki lepoti stvarstva. ‘Zelo pomembno’ pot predstavlja navsezadnje vera kot ‘osebno srečanje’ z Bogom.

Brez Boga je človek skrčen na bitje z eno samo razsežnostjo, je pojasnil papež. Ta omejitev je eden izmed temeljnih vzrokov za nastanek totalitarizmov v preteklih stoletjih ‘z vsemi tragičnimi posledicami’. Enako velja za trenutno ‘krizo vrednot’. Če naš odnos do Boga postavimo na stranski tir, se tja umakne tudi naše etično obzorje. Posledica tega je relativizem in razdvojeno razumevanje svobode, ki vodi v odvisnost od malikov.

Foto: splet