Papež Benedikt XVI. je včeraj popoldne vodil molitev rožnega venca v rimski baziliki Marije Snežne, poročajo pri Radiu Vatikan. Molitve so se udeležili italijanski škofje, ki so od 23. do 27. maja zbrani v Vatikanu na splošnem zasedanju škofovske konference. Osrednja tema njihovih pogovorov je vzgajanje oziroma vsebine in metode, s katerimi lahko Cerkev vodi do srečanja s Kristusom, ki je izvir, pot in cilj vseh pastoralnih delovanj.

Včerajšnja molitev rožnega venca je povezana s stopetdeseto obletnico združitve Italije. Ob tej priložnosti je italijanska Cerkev izrazila željo, da celoten narod izroči Mariji, na katero se obrača z imeni Salus Populi Romani in Mater Unitatis (Rešiteljica rimskega ljudstva in Mati edinosti). Marija pozna potrebe svojih otrok in njihovo odprtost za življenje po evangeliju. Ona je tista, ki lahko pri Jezusu posreduje za mir in blaginjo italijanskega naroda ter tudi, da bi ta v dediščini svojega izročila in krščanske vere ponovno našel notranjo enotnost.

Za včerajšnjo molitev je bil izbran svetli del rožnega venca. Sveti oče je v nagovoru po molitvi dejal, da nas svetli del rožnega venca vabi, naj skupaj z Marijo delimo Jezusove korake. naj se skupaj z njim spustimo do reke Jordan, naj Sveti Duh v nas potrdi krstno milost; naj se usedemo k mizi v Kani Galilejski in od njega prejmemo dobro vino; naj vstopimo v shodnico v Nazaretu, tako kot ubogi, katerim je namenil veselo oznanilo o Božjem kraljestvu; naj se povzpnemo na goro Tabor in zaživimo križ v velikonočni luči; in navsezadnje, naj pri zadnji večerji sodelujemo pri novem in večnem darovanju.

Molitev rožnega venca, je dejal Benedikt XVI., je izraz vdanosti Mariji, ko se Božje ljudstvo zahvaljuje Gospodu za vse, kar nenehno prejema po njeni priprošnji. Molitev vedno pomeni narediti prostor za Boga. V tem prostoru smo po Njegovem delovanju deležni odrešenjske zgodovine. Molitev nam tudi pomaga v Jezusu prepoznavati središče našega življenja, ostajati v Njegovi prisotnosti in svojo voljo usklajevati z Njegovo, prepričani v Njegovo zvestobo. Vse to je naloga Cerkve in Marija nam je pri njenem izpolnjevanju zgled. Njeno življenje je klic, da se ponovno povežemo s tistim, kar smo v poslušanju in sprejemanju Besede. Razpoloženja v njenem srcu, kot sta poslušanje in sprejemanje, pa tudi ponižnost, zvestoba, zahvaljevanje in pričakovanje, so notranje drže, ki oblikujejo krščansko življenje.

Papež Benedikt XVI. je še izpostavil, da je srečanje z evangelijem v vsakem zgodovinskem obdobju izvir kulture, ki gradi ter bogati mostove med narodi. Italija je ob stopetdeseti obletnici združitve zato lahko ponosna na prisotnost Cerkve. Njeno delovanje je namreč usmerjeno v pozornost do temeljnih človekovih pravic. Vsakogar na primer kliče k dolžnosti, da brani človeško življenje in da podpira družino, v kateri lahko rastejo svobodne in odgovorne osebnosti. S tem pa veliko prispeva h gradnji skupnega dobrega.

Ob koncu je sveti oče zbrane škofe spodbudil, naj bodo njihove besede in delovanje vedno ohrabritev za vse, ki so poklicani oblikovati današnji čas. Danes je potreba po trdnih duhovnih temeljih velika, zato je potrebno jasno izpostaviti Božjo zmago nad smrtjo. Edino ta gotovost namreč sedanjosti lahko podari svetlo luč upanja. Kljub vsem oviram pri Bogu ni nič nemogoče, je še poudaril Benedikt XVI. Bog dela velike reči preko tistih, ki se mu tako kot Marija predajo v brezpogojni razpoložljivosti.